Za ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka je danes pomemben dan. Člani pristojnega parlamentarnega odbora bodo namreč odločali o predlogu novega zakona o varstvu okolja, enega ključnih projektov njegovega mandata.
Ta rešuje desetletje staro problematiko odpadne embalaže, ki se kopiči na odlagališčih komunalnih podjetij, stroške njenega odvoza pa plačuje država. Odpravlja tudi kršitve prava Evropske unije (EU), zaradi katerih državi grozi kazen. Mnogi zato nov zakon pozdravljajo. Toda na ministrstvu so skušali vanj po vzoru aktualne vlade Janeza Janše vnesti tudi nekatere rešitve, ki so pisane na kožo izbrancem in jih lahko označimo kot škodljive. Ne samo za proračun in državljane, ampak tudi za okolje.
Na predlog zakona, ki ga je ministrstvo pisalo s pomočjo zunanjih svetovalcev, pri tem pa preslišalo stroko, so se zato zgrnile številne pripombe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Trgovinske zbornice Slovenije, delodajalskih združenj, nevladnih in okoljevarstvenih organizacij, pa tudi opozicijskih strank. Daljše negativno mnenje nanj je dala tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Pri Vizjaku nasprotne strani dolgo časa niso slišali. Šele pod velikim pritiskom so očitno le popustili.
Preberite še:
Kako je Vizjak pod mizo uredil prijatelju za 650.000 evrov pogodb
20-milijonski posel peljejo v roke SDS
Po naših informacijah naj bi tako na Vizjakovem ministrstvu v zadnjh dneh pristali na spremembo nekaterih pomembnih določb. O tem naj bi njegovi predstavniki govorili tudi na včerajšnjem sestanku z organizacijami, ki jim nasprotujejo. Kakšno bo končno besedilo zakona, bo znano že danes, ko bodo poslanci odločali o dopolnilih.
Za številne je najbolj sporna predvidena ureditev tako imenovanega sistema razširjene proizvajalčeve odgovornosti (PRO), po kateri bi "proizvajalci nosili vse stroške, povezane z odpadki iz svojih proizvodov". Do zdaj se je z odpadno embalažo v Sloveniji ukvarjalo šest podjetij – Slopak, Interseroh, Surovina, Recikel, Dinos in Embakom. Med sabo so se borila za posel pri velikih trgovcih, pijačarjih in drugih proizvajalcih izdelkov, ki so zapakirani v embalažo. V zameno za plačilo so ta podjetja poskrbela za obdelavo odpadne embalaže, torej za recikliranje ali sežig.
A že pred leti, ko se je v Sloveniji začelo ločeno zbiranje odpadkov, se je v sistemu pojavila težava.Odpadne embalaže, ki so jo prebivalci oddali v zabojnike, komunalna podjetja pa pobrala, je bilo letno okrog 120.000 ton, dejansko pa je bilo plačane pol manj, le okrog 60.000 ton.
Toda namesto, da bi odpravili pomanjkljivosti na trgu odpadne embalaže, poskrbeli za pravično financiranje in uvedli boljši nadzor, so se na ministrstvu odločili, da bo vse skupaj prevzelo podjetje Slopak kot monopolist. Dejansko bi s tem velik del 20 milijonov evrov vrednega posla, ki ga zdaj opravljajo zasebna podjetja, prenesli v roke SDS. Direktor Slopaka je namreč Boštjan Aver, ki je bil v zadnjem času kandidat največje vladne stranke za več položajev v državnem gospodarstvu.
Preberite še:
"Vizjak-leaks": vrata ministra na stežaj odprta lobistom
Korupcijska tveganja in konflikt interesov
Nova ureditev, ki jo predlaga Vizjakova ekipa, ima po ugotovitvah stroke številne slabosti: višje stroške za proizvajalce in končne potrošnike, ob tem pa tudi visoko korupcijsko tveganje in možnost konflikta interesov. Po neuradnih informacijah so pri pripravi zakona sodelovali bodoči glavni monopolist Slopak in določena komunalna podjetja, ki si želijo zagotoviti neoviran dostop do izvajalskih pogodb brez konkurence in pritiska na gospodarnost.
"Ta monopol proizvajalcem nedopustno ukinja možnost izbire organizacije, ki bo zanj izvajala zbiranje, prevoz in obdelavo odpadkov iz proizvodov tega proizvajalca. Proizvajalci morajo imeti možnost, da izberejo ponudnika teh storitev po lastni presoji. To seveda ne vpliva na njihovo obveznost, da financirajo zbiranje, prevoz in obdelavo vseh odpadkov, vendar po ceni, za katero se dogovorijo v konkurenčnem okolju," je opozorila Vesna Nahtigal, izvršna direktorica za industrijsko politiko na GZS.
"Če pa so prisiljeni tudi glede ravnanja odpadkov sprejeti enotno ceno ene organizacije, pride do nedopustne socializacije stroškov ravnanja z odpadki med različnimi proizvajalci, ne glede na stroške, ki jih posamezen proizvajalec povzroča. Tak monopol, ki v celoti izniči konkurenco, bo tudi bistveno zmanjšal ekonomsko učinkovitost celotnega sistema ravnanja z odpadki v sistemu PRO," je pojasnila.
Preberite še:
Vizjak ustvarja kralja smeti
Monopolist, ki bi nadziral samega sebe
Sedanji predlog zakona novemu monopolistu ne daje zadostnih pooblastil za nadzor proizvajalcev in izvajalcev storitev ravnanja z odpadki. Izpostavljen bi bil izjemnemu korupcijskemu tveganju. Pri njegovem delovanju pa bi prišlo do očitne kolizije interesov. "Po predlogu zakona je organizacija dejansko izvajalec, ki sam sebe nadzira in regulira, saj deluje na račun proizvajalcev in sama izbira izvajalce, ki so dejansko le podizvajalci," je še dodala.
"Ne rušimo zakona, le izboljšati ga želimo," je Vizjakovemu ministrstvu sporočila Nahtigalova. Na GZS so tako že pripravili vrsto dopolnil, ki so jo v njihovem imenu vložila Lista Marjana Šarca (LMŠ) in več drugih opozicijskih strank. O njih bo danes odločal parlamentarni odbor, v katerem ima koalicija večino glasov. Med drugim predlagajo, da bi proizvajalci še naprej imeli možnost izbire najboljšega oziroma najbolj ugodnega prevzemnika odpadne embalaže, ki bi imel ustrezna dovoljenja. Predlagajo izboljšanje nadzora in večjo gospodarnost sistema, pa tudi preprečitev korupcijskih tveganj. Omogočili bi sodelovanje okoljevarstvenih organizacij in drugih deležnikov pri delovanju sistema PRO.
Pri pripravi dopolnil, ki jih je predlagal GZS, je po naših informacijah sodeloval tudi Inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani pod vodstvom Rajka Pirnata. Ta je spomladi 2020 celo pomagal pri pripravi zakona o varstvu okolja in za to prejel manj kot 20.000 evrov. Zanj oziroma za ministrstvo je v okviru inštituta delal tudi Senko Pličanič.
Preberite še:
Vizjak Petanu: "Našli bomo sodnika, ki ga bomo stisnili za jajca"
Raztrgali izdelek Vizjakovega prijatelja
Zdaj sta se znašla na nasprotni strani. Vizjak je namreč kmalu po tistem celoten posel priprave zakona zaupal svojemu prijatelju in zdaj že nekdanjemu sodelavcu Pirnatovega inštitutaPličaniču. Ta bo za delo na zakonu prejel najmanj 369.000 evrov. Toda že zdaj se pojavljajo vprašanja, ali bo tolikšno plačilo sploh upravičeno.
Pličaničev izdelek je namreč raztrgala zakonodajno-pravna služba državnega zbora. V 50 strani dolgem mnenju je imela pripombe k praktično vsem členom zakona. Tako je ugotovila:
- da so "vsebine slabo predstavljene in predvsem nezadostno pojasnjene in utemeljene",
- da iz obrazložitev členov ni mogoče razbrati razlogov, ki narekujejo predlagane rešitve,
- da glavnina pravne ureditve varovanja okolja vsebinsko ne bo določena z zakonom, ampak s podzakonskimi predpisi,
- da v obrazložitvah členov manjkajo vsebinski opisi relevantnih predpisov Evropske unije (EU),
- da sta problematična tudi neustrezno besedišče in pomanjkljiva nomotehnična pravila, ki so pogoj za učinkovitost predpisov.
Večino teh pripomb bodo na ministrstvu rešili z dopolnili, ki jih je v ponedeljek potrdila vlada. Za njihovo pripravo je bil zadolžen Pličanič, ki bo za to prejel bogato plačilo, čeprav si je pomagal z "brezplačnimi" nasveti zakonodajno-pravne službe državnega zbora.
