Do državnozborskih volitev še:

Vizjak ustvarja kralja smeti

Kako bo minister za okolje Andrej Vizjak posel z odpadno embalažo pripeljal v roke SDS?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
četrtek, 16. 12. 2021, 05:55


andrej vizjak
Andrej Vizjak skuša javnost prepričati, da za njegovimi aferami stoji smetarska mafija. V resnici sam ustvarja novega kralja smeti, ki bo letno upravljal z več deset milijoni evrov denarnega toka.
STA

Ko so na Pop TV oktobra letos objavili prve posnetke prijateljskih pogovorov med sedanjim ministrom za okolje Andrejem Vizjakom in prvim možem DZS Bojanom Petanom o poslih z delnicami Term Čatež, je Vizjak hitro našel krivca. Za izbruh afere je obtožil "smetarsko mafijo", ki da želi zrušiti nov zakon o varstvu okolja. Toda Vizjak je pri tem zamolčal, da bi s tem zakonom velik del posla z odpadno embalažo, ki ga zdaj opravlja šest zasebnih podjetij, prenesel v roke SDS.

Veliki zmagovalec novega zakona, ki ga je vlada sprejela v začetku novembra, je namreč podjetje Slopak, na čelo katerega je avgusta letos potihoma prišel Boštjan Aver. Gre za nekdanjega direktorja Vzajemne, ki je bil jeseni 2009 razrešen iz krivdnih razlogov. Pozneje mu Vzajemna na sodišču ni uspela dokazati krivde, Aver pa je leta 2013 prevzel vodenje Komunalnega podjetja Logatec. 

Na ta položaj je bil imenovan na predlog SDS, ki je v zadnjih letih Averju odprla številna vrata. Ministrstvo za infrastrukturo ga je v času Zvonka Černača (SDS) najelo za 272.000 evrov vreden finančni nadzor nad zapiranjem Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH). Še 100.000 evrov je Averju prineslo sodelovanje z družbo Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO), ki ga je vrsto let vodil Matjaž Vodušek, zdaj novi direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6). Aver je tudi predavatelj na Novi univerzi, ki je v lasti nekdanjega dolgoletnega ideologa SDS Petra Jambreka. Letos je bil med kandidati iz kvote SDS za člana nadzornega sveta Luke Koper, a je med koalicijskim usklajevanjem izpadel iz igre. Od avgusta dela tudi za podjetje 2TDK, ki gradi drugi tir železniške proge med Koprom in Divača. 

Monopol na področju ravnanja z odpadki bi dobilo podjetje Slopak, ki ga vodi Boštjan Aver. Uradno bo šlo za neprofitno organizacijo, kar predstavlja visoko korupcijsko tveganje in možnost konflikta interesov.
Monopol na področju ravnanja z odpadki bi dobilo podjetje Slopak, ki ga vodi Boštjan Aver. Uradno bo šlo za neprofitno organizacijo, kar predstavlja visoko korupcijsko tveganje in možnost konflikta interesov.
STA

Preberite še:
Vizjak Petanu: "Našli bomo sodnika, ki ga bomo stisnili za jajca"

Ko pride Aver, se spremeni zakon. Njemu v prid. 

Tudi zdaj gre SDS na roke Averju. Le dobra dva meseca po tem, ko je prišel v Slopak, je namreč Vizjakovo ministrstvo pripravilo zakon, ki bo to podjetje postavil v vlogo monopolista na 20 milijonov evrov vrednem trgu odpadne embalaže.

Do zdaj se je z njo v Sloveniji ukvarjalo šest podjetij – ob Slopaku še Interseroh, Surovina, Recikel, Dinos in Embakom. Med sabo so se borila za posel pri velikih trgovcih, pijačarjih in drugih proizvajalcih izdelkov, ki so zapakirani v embalažo. V zameno za plačilo so ta podjetja poskrbela za obdelavo odpadne embalaže, torej za recikliranje ali sežig. A že pred leti, ko se je v Sloveniji začelo ločeno zbiranje odpadkov, se je v sistemu pojavila težava. Odpadne embalaže, ki so jo prebivalci oddali v zabojnike, komunalna podjetja pa pobrala, je bilo letno okrog 120.000 ton, dejansko pa je bilo plačane pol manj, le okrog 60.000 ton.

Zakaj je prihajalo do te razlike? Medtem ko na ministrstvu za okolje krivdo valijo na podjetja, ki se ukvarjajo z odpadno embalažo, ta opozarjajo, da so razlogi drugje.

Najprej: v sistem poročanja o odpadni embalaži do letos niso bile vključene družbe, ki so na trg dajale manj kot 15 ton odpadkov. Več kot 10.000 ton tetrapak embalaže se je "izgubilo" v statistikah, ker se je uradno štela za papirno embalažo, ne pa mešano, zaradi česar proizvajalcem ni bilo treba plačevati za njen odvoz in predelavo. Dodatna razlika je nastala, ker so komunalna podjetja med zbrano embalažo, za katero ni bilo treba plačevati ničesar, uvrščala tudi druge odpadke. Prav tako zavezancev nihče ni nadzoroval pri poročanju.

Preberite še:
V Janšev tabor prestopil po popravku gradbenega zakona #dokumenti

Tožbe proti državi

Na te probleme so že pred leti začela opozarjati nekatera podjetja, ki so jim okoljevarstvena dovoljenja nalagala, da morajo pobirati vso embalažo - ne glede na to, ali so za to plačana ali ne. Ker tega niso počela, so se po vsej Sloveniji začeli nabirati kupi odpadne embalaže. Prvi se je temu uprl Interseroh, ki je v lasti Nemcev, nato so tožbe vložila še ostala podjetja. Vsa so na sodišču dokazala, da za kupe odpadne embalaže niso odgovorna. 

Trg ravnanja z embalažo v Sloveniji je vreden 20 milijonov evrov.
Trg ravnanja z embalažo v Sloveniji je vreden 20 milijonov evrov.
Pixabay

Nova vlada je tako imela leto dni časa, da sistem uredi. A vse te težave se je Vizjakovo ministrstvo odločilo rešiti z eno potezo – z ukinitvijo trga z odpadno embalažo. Predlog zakona, ki ga bo državni zbor verjetno obravnaval na januarski seji, tako predvideva, da bo za vso embalažo skrbela zgolj ena neprofitna organizacija, torej Slopak, ki bo monopolist v zasebni lasti. Pri tem velja poudariti, da to podjetje lastnih tovornjakov za odvoz embalaže nima. Če so torej prej proizvajalci izdelkov, zapakiranih v embalažo, sami iskali najcenejše ponudbe za predelavo odpadkov, bodo zdaj morali najeti Slopak, ki bo med temi istimi podjetji iskal podizvajalce. 

"Glavni namen zakona je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki. Z novim zakonom se rešuje problem kopičenja kupov odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij," so pred časom pojasnili v vladi in na ministrstvu.

A pri tem niso omenili, da ministrstvo podjetjem za ravnanje z odpadno embalažo ni odobrilo okoljevarstvenih dovoljenj, ki bi določala, da morajo prevzemati vso embalažo. To je glavni razlog, da se je zgolj v prvi polovici leta nabralo več kot 9.000 ton embalaže. Čeprav so podjetja nova dovoljenja dobila v začetku leta, je ministrstvo aprila sprejelo uredbo, na podlagi katere bi jih moralo ponovno izdati, a tega še ni storilo.  

Preberite še:
Nova bajna pogodba za Vizjakovega prijatelja in hišnega svetovalca

Pri zakonu spet pomagal Vizjakov prijatelj 

Pri tem velja opozoriti, da je bil Aver edini direktor podjetij za predelavo embalaže, ki ga je ministrstvo za okolje povabilo na usklajevanje glede vsebine novega zakona. Tam je sedel skupaj s predstavniki Zbornice komunalnega gospodarstva, ki takšno ureditev podpira, saj bodo po novem embalažne družbe morale plačati tudi za zbiranje odpadkov. To priča o lobističnih moči komunalnih podjetij. Enega od njih, Komunalo Brežice, je vodil vodja Vizjakovega kabineta Aleksander Zupančič, ki ga je minister pomagal postaviti v nadzorni svet Petrola.

Senko Pličanič je spisal predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je vlada potrdila in ga poslala v državni zbor. Kljub temu si je Pličanič zagotovil nov posel. Za nekajkrat večje plačilo bo pomagal popravljati isti predlog zakona.
Senko Pličanič je spisal predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je vlada potrdila in ga poslala v državni zbor. Kljub temu si je Pličanič zagotovil nov posel. Za nekajkrat večje plačilo bo pomagal popravljati isti predlog zakona.
STA

Pripravo novega zakona o varstvu okolja je sicer ministrstvo zaupalo podjetju Sol.Lex.Sus, ki je v lasti Senka Pličaniča, Vizjakovega prijatelja in nekdanjega ministrskega kolega v drugi vladi Janeza Janše. Samo zadnja pogodba z ministrstvom bo Pličaniču prinesla 180.000 evrov. Donosne pogodbe mu je omogočil prav Vizjak. Najprej je ukinil pravno službo na ministrstvu. Ker zaradi tega ni imel več nikogar, ki bi pisal zakone in uredbe, je kot zunanjo pravno pomoč najel svojega prijatelja.

Pri spremembah se je ministrstvo sicer sklicevalo tudi na evropsko direktivo. Toda ta nikjer ne omenja, naj bo ravnanje z odpadno embalažo urejeno monopolno, kot si to razlagajo na ministrstvu. Odločitev o tem je prepuščena državam članicam. Takšen sistem, kot smo ga do zdaj imeli v Sloveniji, imajo tako še v Nemčiji, Litvi, Latviji, Estoniji, Bolgariji, Romuniji, Avstriji, na Poljskem in na Portugalskem.

Slopak so pred 20 leti ustanovila podjetja, ki dajejo embalažo na trg. Njegova največja lastnica je danes Pivovarna Laško Union. Od tam je prišel tudi Dušan Zorko, ki je leta 2019 prevzel vodenje nadzornega sveta Slopaka, letos pa je za slabih pet mesecev postal direktor družbe, dokler ga ni zamenjal Aver. Slopak zaposluje okoli 11 ljudi in je v lanskem letu ustvaril 6,5 milijona evrov prihodkov in četrt milijona evrov čistega dobička.