"Spoštovani, obveščamo vas, da je izvid brisa na Covid-19 NEGATIVEN. Prosimo, da o rezultatu brisa obvestite osebnega zdravnika." Tako se glasi SMS sporočilo, ki ga od Zdravstvenega doma Ljubljana v zadnjih mesecih prejemajo ljudje, ki jim bris odvzamejo na parkirišču na Metelkovi, a niso bili pozitivni na novi koronavirus. Na mobilne telefone ga dobijo najpozneje v 24 urah od odvzema.
Toda nekateri, ki so teste opravili drugje, niso imeli te sreče. Posamezne bolnišnice že od septembra kličejo le ljudi s pozitivnim izvidom, ostale pa o negativnem izvidu brisa obveščajo pisno po pošti, kar lahko traja več dni. V več primerih so SMS sporočilo o izvidu prejeli ljudje, ki sploh niso šli na test. Epidemija je tudi priložnost za poizkuse prevar. V zadnjih tednih krožijo lažna SMS sporočila, ki skušajo ustvarjati vtis, da so jih pošiljali z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), prejemnike pa nagovarjajo, da morajo nanje odgovoriti.
Zdaj želi vladna strokovna skupina, ki jo vodi Bojana Beović, poenotiti način obveščanja ljudi o rezultatih testov. Toda zataknilo se je pri iskanju načina, kako to storiti. Medtem ko se vladna skupina najbolj zavzema za pošiljanje SMS sporočil na mobilne številke, ima do tega več zadržkov informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Kje je torej težava?
Kako bi paciente obveščala Bojana Beović
Kot smo izvedeli, je Bojana Beović konec prejšnjega meseca predlagala dve možnosti:
1) Pacient bi dobil SMS sporočilo na mobilno številko, ki bi jo dal pred testom. Pred odvzemom brisa bi ga ustno obvestili, da je številka namenjena za obveščanje o rezultatih testa. Po avtorizaciji izvida bi pacient prejel SMS z rezultatom testa in kodo za aplikacijo #ostanizdrav. Enak sistem poznajo v več drugih državah, recimo v Italiji, Avstriji, Španiji ...
2) Pacient bi na mobilno številko dobil le informacijo, da je prispel njegov izvid, ki bo objavljen na portalu e-Zdravje. Do izvida tega bi prišel s posebno kodo, ki bi jo prejel v SMS sporočilu. Tej možnosti naj bi bili v skupini sicer manj naklonjeni, ker je imel portal e-Zdravje tik pred začetkom epidemije le 37.000 registriranih uporabnikov. To je recimo petkrat manj od števila ljudi, ki po zadnjih podatkih uporablja aplikacijo #ostanizdrav (okrog 181.000).
Med razpravo o tem, kateri način je boljši, je Beovićeva za mnenje zaprosila informacijsko pooblaščenko. Dobila je odgovor, v katerem jo opozarja na več tveganj. Na tehtnici sta namreč dve človekovi pravici – do zasebnosti in javnega zdravja, ki hkrati zahteva tudi hitrost obveščanja. Pri sporočanju rezultatov testov gre po njenem za obdelavo posebne vrste občutljivih osebnih podatkov ljudi v zvezi zdravjem, zato ne sme prihajati do napak.
V uredništvu necenzurirano.si smo na vpogled dobili mnenje urada informacijske pooblaščenke. Iz njega izhaja, da se pri vprašanju pošiljanja SMS sporočil najbolj bojijo uporabe napačne številke. Če bi ga prejela napačna oseba, bi namreč lahko izvedela ime okužene osebe. Tudi zato je po njihovi oceni pomembno, kaj bi pisalo v tem sporočilu. V njem recimo ne bi smelo biti navedeno, na katero osebo nanaša. Dodatno jih skrbi, da ljudje ne bi prepoznali razlike med pravimi ali lažnimi SMS, pri katerih gre za prevare.
Zakaj na Metelkovi nimajo interneta
Kako se torej izogniti napakam? Ena od možnosti je, da bi ljudje ob oddaji brisa podpisali pisno izjavo, s katero bi soglašali, da se jim izvid testa pošlje po SMS sporočilu. Toda temu niso naklonjeni v strokovni skupini, saj bi podpisovanje papirnatih obrazcev na vstopnih točkah povečevalo tudi možnost prenašanja okužb. Zakaj obrazca ni mogoče oddati elektronsko? Ker to otežuje slaba informacijska infrastruktura na posameznih vstopnih mestih. Država recimo v pol leta ni uspela informatizirati točke na Metelkovi, kjer se dnevno odvzame desetina brisov v državi. Kot smo izvedeli, tam zdravstveni delavci nimajo brezžičnega spleta, ki bi jim omogočil takojšnje vnašanje podatkov o brisih v sistem.
"Problem napak pri obvestilih bi lahko rešili s pošiljanjem anonimiziranih obvestil. V obvestilu, ki bi ga prejel pacient, bi tako pisalo samo, ali je bil test negativen ali pozitiven, brez kakršnihkoli osebnih podatkov pacienta," meni Matej Kovačič, strokovnjak za informacijsko varnost z Inštituta Jozef Stefan, ki pošiljanju SMS sporočil ne nasprotuje. "V trenutni situaciji je poleg pravice do zasebnosti treba upoštevati tudi pravico do zdravja," poudarja.
Toda v uradu pooblaščenke so bolj kot SMS sporočilom naklonjeni obveščanju s telefonskimi klici in elektronskimi sporočili, prek portala e-zdravje ali drugih dodatnih kanalih za sporočanje. Po oceni nekaterih članov skupine naj bi bilo to problematično predvsem pri obveščanju o pozitivnih izvidih testov. V interesu vseh je, da oseba, ki je okužena z novim koronavirusom, to izve čimprej zato, da o tem obvesti tudi družinske člane in druge ljudi, s katerimi je bila v tesnih stikih.
Kaj predlaga avtor Supervizorja
S tem se načeloma strinjajo tudi v uradu pooblaščenke. "Razumemo vašo željo, da v trenutnih razmerah optimizirate sporočanje rezultatov testov in s tem pripomorete k temu, da posamezniki hitreje lahko svoje vedenje prilagodijo rezultatu testa. Vsekakor pa je pomembno, kolikor se da, zmanjšati vsa prepoznana tveganja in zagotoviti, da do podatkov lahko dostopa le prava oseba," piše v mnenju, ki za odločitev strokovne skupine sicer ni obvezujoče.
"Zato je ne glede na izbrano opcijo treba poskrbeti za ustrezen način identifikacije. V vsakem primeru je ob zbiranju telefonske številke ali drugih kontaktnih številk treba tudi zagotoviti ukrepe za zagotavljanje točnosti teh številk, na primer z dvojnim preverjanjem točnosti pri vnosu in pri uporabi," so navedli v uradu pooblaščenke.
Kaj je torej rešitev? "Sistem je treba zasnovati tako, da bo dostopen čim širšemu krogu ljudi. Dejstvo je, da dostopa do interneta nimajo vsi, niti vsi interneta ne znajo uporabljati, zlasti starejši. Po drugi strani pa ima mobilni telefon praktično vsakdo in tudi SMS sporočila zna uporabljati velika večina populacije," meni Kovačič, nekdanji uslužbenec Komisije za preprečevanje korupcije, kjer je zasnoval aplikacijo Supervizor.
