Marca letos je v UKC Ljubljana, največji bolnišnici v državi, izbruhnila odmevna afera. V glavni vlogi se je znašel priznani nevrokirurg Roman Bošnjak, ki je od svojcev pacientke iz Severne Makedonije zahteval, naj ob plačilu operacije nakažejo še dodatnih 6.000 evrov na račun v Hongkong. Bošnjak se je branil, da so mu svojci "ponudili plačilo za njegov trud". Denar naj bi nato nakazali agenciji, ki skrbi za promocijo njegovega imena v tujini.
V UKC Ljubljana o tem niso vedeli ničesar. Hitro se je izkazalo, da je agencija v resnici poštni nabiralnik, ki ga zelo verjetno obvladujejo ljudje iz Slovenije. Kmalu zatem je Bošnjak odstopil kot predstojnik kliničnega oddelka za nevrokirurgijo, generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug pa je sporočil, da so dokumentacijo v tej zadevi predali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU).
Toda zdaj se želi Bošnjak očitno vrniti na položaj, ki ga je ob razkritju nakazila v Hongkong zapustil.
Kaj je ugotovila etična komisija UKC Ljubljana
Po informacijah iz več virov se je namreč Bošnjak prijavil na nov razpis za predstojnika kliničnega oddelka za nevrokirurgijo, ki so ga v UKC Ljubljana objavili sredi junija. Tam niso ne potrdili ne zanikali, da je Bošnjak oddal prijavo. Potrdili so le, da so se na razpis prijavili trije kandidati, ki jih poimensko ne želijo navajati.
Še nekaj mesecev nazaj se je to zdelo nemogoče. Na ime priznanega kirurga je namreč padel velik madež. Ko je marca letos odstopil, je tako od UKC Ljubljana prejel dve opozorili pred odpovedjo: eno zaradi kršitve delovnih obveznosti in drugo zaradi nerazkritja morebitnega konflikta interesov. UKC Ljubljana je dokumentacijo predal tako policiji kot komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). V bolnišnici so zaradi tega primera sprejeli celo pravilnik, ki po novem določa, da mora vsako strokovno mnenje ob samoplačniškem posegu zaračunati UKC Ljubljana in ne zdravnik.
Bošnjak je odstopil tudi iz komisije za strokovno etična vprašanja pri UKC Ljubljana. Ta je sicer pozneje ugotovila, da v primeru Bošnjak "ni bilo nepravilnosti s stališča strokovne obravnave pacientke". Poudarila je, da "je mogoče o odgovornosti razpravljati na načelni ravni, ker komisija ne razpolaga s potrebnim obremenilnim dokaznim gradivom, ampak predvsem z informacijami iz medijev in izjave Romana Bošnjaka".
A obenem so se člani komisije strinjali, da je bilo Bošnjakovo ravnanje neprimerno in nedopustno. "Nenazadnje zaradi povzročitve moralne škode ugledu ustanove, ki je njegov delodajalec," so sporočili iz UKC Ljubljana.
Preberite še:
Afera UKC: za podjetjem iz Hongkonga, ki je dobilo denar, skriti Slovenci
Denar je prejelo podjetje nabiralnik. So za njim Slovenci?
Zakaj bi se torej Bošnjak ob takšnem bremenu spet prijavil za isto funkcijo? Že iz javne izjave ob odstopu ni bilo mogoče razbrati, da bi zaračunavanje dodatnega honorarja kakorkoli obžaloval. Po njegovem je bilo najbolj narobe le to, kdo je ta denar prejel. Bošnjak je namreč ocenil, da "je bila njegova glavna napaka predlog družini (pacientke, op. a.), naj namesto honorarja za opravljeno delo denar nakaže na podjetje v tujini".
Pri tem je še pojasnil, da je šlo za plačilo konzultacij za poseg, zahtevnega načrtovanja operacije in priprave na operacijo. Vse to je po lastnih besedah "opravil na izrecno željo dekličine družine". "Ni mi žal, da sem pomagal otroku," je govoril Bošnjak, čeprav mu same izvedbe operacije nihče nikoli ni očital.
Bistvo celotne zgodbe se skriva prav v tem, kdo je prejel teh šest tisoč evrov. Denar je namreč pristal na računu podjetja Klinikum Medical Link, ki je po Bošnjakovih navedbah agencija za trženje njegovega dela v tujini.
Ta "agencija" je v resnici podjetje, ki je bilo leta 2017 s slabimi tisoč evri kapitala ustanovljeno v Hongkongu. Registrirano je na naslovu družbe, ki se ukvarja z odpiranjem podjetij nabiralnikov na Nizozemskem, Cipru, v Švici, Združenih arabskih emiratih, Singapurju in drugih, davčno ugodnejših okoljih, kjer je mogoče prikriti njihovo lastništvo. Uradni lastnik podjetja Klinikum Medical Link je tajvanski državljan s stalnim prebivališčem v Gibraltarju, davčni oazi na jugu Pirenejskega polotoka.
Preberite še:
Ko je hišni dobavitelj "zlizan" z bolnišnico: primer UKC Ljubljana
Po izbruhu afere se je začelo čiščenje sledi
Podjetje Klinikum Medical Link je tako operacije ponujalo le v dveh bolnišnicah: v UKC Ljubljana in na kliniki v nemškem Bambergu. V obeh dela Bošnjak. Med kirurgi, ki jih oglašuje, sta ob Bošnjaku na seznamu le še kirurga iz Nemčije in Severne Makedonije, ki sta z njim v preteklosti sodelovala pri različnih projektih oziroma raziskavah. V oddaji 24ur so takrat razkrili, da so med tremi telefonskimi številkami, ki jih "agencija" ponuja kot kontakt, tri slovenske. Po naših podatkih ena od teh pripada Bošnjaku.
Pri tem je podjetje iz Hongkonga za trženje svojih storitev uporabljalo povsem enake brošure kot družba Konzilij iz Celja, ki se ukvarja s "posredovanjem in konzultacijo medicinskih storitev". Njen direktor in lastnik je fizioterapevt Igor Bošnjak, sicer brat Romana Bošnjaka.
Indicev, ki vodijo do Slovenije, je še več. Spletna stran podjetja Klinikum Medical Link je bila ustvarjena s pomočjo ameriške aplikacije Weebly in tudi gostuje na njenih strežnikih. Na enak način sta nastali spletna stran Igorja Bošnjaka (konzilij.eu) in osebna spletna stran Romana Bošnjaka. To krepi sume, da jih je ustvarila ista oseba.
Opaziti sicer je, da se je po izbruhu afere začelo čiščenje morebitnih obremenjujočih sledi. Kmalu zatem je namreč podjetje Klinikum Medical Link s spletne strani umaknilo praktično vse podatke o tem, kdo zanje operira in kje. Ti so na voljo le še registriranim uporabnikom. Družba Konzilij pa je bila konec maja izbrisana iz poslovnega registra.
