Državna jamstvena shema, ki jo je vlada napovedala kot ključni ukrep za reševanje likvidnosti podjetij, ne deluje. Naša analiza je pokazala, da komercialne banke od začetka meseca, ko je začel veljati zakon o jamstveni shemi, niso odobrile nobenega posojila s poroštvom države, čeprav v gospodarstvu vlada hud likvidnostni krč.
Banke namreč še vedno čakajo na jasna in nedvoumna pravila, po katerih se bodo odobravala državna poroštva in bi jih morala pripraviti vlada, a to do danes še ni naredila. Zaradi negativnih preteklih izkušenj pa banke ne želijo tvegati, da bi nase prevzele dodatne izgube. Na drugi strani podjetja od najema posojil z državnim poroštvom odvračajo visoke obrestne mere, ki so po neuradnih informacijah tudi do dvakrat višje od tistih na trgu.
To pomeni, da so številna slovenska podjetja, predvsem v najbolj prizadetih gostinski in turistični dejavnosti, ki so ostala brez prihodkov in nimajo premoženja, ki bi ga ponudila bankam v zavarovanje, obsojena na propad.
Preberite še:
To je zakon za pokop in ne rešitev slovenskega gospodarstva
Obljubljali rešitev za podjetja v težavah
Napovedi vlade o drugem svežnju "proti-korona" ukrepov so bile povsem drugačne. Podjetjem, ki nimajo denarja za plačilo tekočih obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev in drugih poslovnih partnerjev, je obljubila ne le odlog obstoječih obveznosti, ampak tudi hitra likvidnostna posojila. Te naj bi jih banke odobravale po skrajšanem postopku, denar pa bi prišel tudi do tistih najbolj pomoči potrebnim.
S tem je želela preprečiti likvidnostni krč, ki je prizadel že skoraj vsako drugo podjetje in lahko pripelje do množičnih stečajev in visoke brezposelnosti. Država se je zavezala, da bo jamčila za plačilo večine glavnice, vseh posojil pa bi bilo za najmanj dve milijardi evrov. Po potrebi naj bi obseg poroštvene sheme še povečali. Banke so takoj zatem, ko je vlada napovedala obsežna poroštva, prejele številne vloge za odlog obveznosti po kreditnih pogodbah, hkrati pa tudi prošnje za odobritev svežih likvidnostnih posojil.
A kot smo na necenzurirano.si opozarjali že pred sprejetjem poroštvene sheme, ima ta velike pomanjkljivosti in slabosti, zaradi katerih bodo do posojil prišla le določena podjetja in še to prepozno. Po skoraj dveh tednih so se dvomi izkazali za upravičene.
NLB: veliko neznank in možnosti različnih interpretacij
Slovenske banke imajo po naših informacijah velike zadržke do odobravanja novih likvidnostnih posojil na podlagi poroštvene sheme, saj je preveč neznank. Tako pri pogojih, ki jih morajo izpolnjevati podjetja, kot tudi pri vprašanju, kdo bo kril izgube.
Vlada, ki je hitela s sprejetjem zakona o poroštveni shemi, je namreč v enega od členov zapisala, da bo podrobnosti o omejitvah poroštva, načinu izpolnitve poroštvene obveznosti, unovčevanjem in izterjavo poroštva, roki, dokumentacijo in poročanjem določila v posebni uredbi. Toda te uredbe iz neznanega razloga še ni.
"Odprtih vprašanj in nejasnosti v zvezi s praktičnimi vidiki izvajanja interventne zakonodaje je še veliko, s tem pa možnosti različnih interpretacij in neznank, ki pa morajo biti v okviru kreditnega procesa predhodno razrešene (pogoji, dokumentacija, unovčevanje poroštva ...)," so za necenzurirano.si potrdili v NLB. "Takoj, ko bodo znani odgovori na izpostavljena vprašanja, bomo stranke ustrezno obvestili preko spletnega portala NLB, tudi o potrebni dokumentaciji in pogojih," so še povedali v naši največji banki.
Da čakajo na vladno uredbo, so potrdili tudi v Unicreditu, kjer so dodali, da za podjetja v vmesnem času iščejo rešitve v sklopu redne ponudbe. "Večjega povpraševanja po kreditih na podlagi jamstvene sheme zaenkrat ne beležimo," so dodali.
Slabe izkušnje izpred desetletja
Bankir iz ene od večjih slovenskih bank, ki želi ostati neimenovan, je opozoril na številne dileme, s katerimi se srečujejo pri odobravanju posojil:
- Kdo nam jamči, da bo SID banka oziroma država odobrila poroštvo? Kaj se zgodi, če poroštev zmanjka, banka pa je kredit že odobrila pod predpisanimi pogoji?
- Kako naj vemo, ali je podjetje pri več bankah zaprosilo za posojilo s poroštvom in je podjetje že preseglo najvišji dovoljeni znesek pomoči? Ali zaradi tega ni več upravičeno do poroštva?
- Kaj se zgodi, če kasnejši revidirani rezultati odstopajo od ocen poslovanja, na podlagi katerih smo jim odobrili posojila?
- Kaj pomeni dikcija v zakonu, da podjetje ne posluje z državami iz davčnih oaz? Kako naj to banka preveri? Če se izkaže, da se je podjetje zlagalo, kaj to pomeni za poroštvo?
"Na vsa ta vprašanja nimamo odgovorov," je pojasnil.
Spomnil je na negativno izkušnjo s poroštveno shemo iz leta 2009 in 2010, ko je bilo podjetjem razdeljenih 1,2 milijarde evrov posojil s 100-odstotnim državnim jamstvom. Pozneje, ko jih podjetja niso mogla vrniti, pa se je med bankami in SID banko kot predstavnico države začela bitka za interpretacijo pogodb in iskanje manjših napak, zaradi katerih so morale del izgub pokriti banke. Zato so tokrat bolj pazljive, še posebej ob dejstvu, da država pri malih in srednjih podjetjih jamči za 80 odstotkov posojila, pri večjih pa za 70 odstotkov.
Za primer vzemimo manjši hotel na Obali, ki je zaradi vladnih ukrepov moral zapreti vrata. Dobil je odlog plačila obstoječih posojil, vendar potrebuje sveža sredstva za zagon poslovanja ob občutno zmanjšanjem prometu. Posojila na trgu ne more dobiti, saj bankam ne more zagotoviti ustreznega zavarovanja.
Rešitev zanj je posojilo z 80-odstotnim državnim poroštvom. Banka na podlagi dostopnih podatkih oceni, da je upravičen do posojila in mu ga tudi odobri. Pozneje se izkaže, da podjetje ne izpolnjuje pogojev, zato mora banka tveganje neplačila v celoti prevzeti nase.
"Poslali smo že 100 vprašanj, pripravljamo nova"
Da se zapleta pri poroštveni shemi, so potrdili tudi v Združenju bank Slovenije, ki ga vodi Stanislava Zadravec Caprirolo in zastopa interese vseh slovenskih bank.
"Osnutek (vladne, op.p.) uredbe, ki bo podrobno uredil jamstveno shemo (...), še ni na voljo," so povedali za necenzurirano.si. "Tudi sicer je zakonodaja, ki zajema zelo pomembne ukrepe v podporo gospodarstvu za obvladovanje negativnih posledic COVID-19, dokaj tehnično in izvedbeno nejasna in odpira široko interpretativno polje ter mnogo neznank, ki morajo biti v okviru kreditnega procesa predhodno razrešene," so pojasnili.
Ministrstvu za finance in Banki Slovenije so že poslali določena vprašanja v zvezi s praktičnimi vidiki izvajanja interventne zakonodaje. Na približno sto vprašanj so odgovore že prejeli, številna dodatna vprašanja, ki se pretežno nanašajo na zakon o poroštveni shemi, pa so v pripravi in jih bodo posredovali v kratkem.
Da poroštvena shema še ne deluje, ker vlada še ni uspela pripraviti uredb, priznavajo tudi na SID banki. "Zaradi številnih vprašanj bank glede razlag zakona je želja vseh deležnikov, da se doseže jasnost razlage posameznega zakonskega pogoja glede kreditov in poroštva ter čim lažja izvedba. Zato predlagamo, da se skupaj z ministrstvom za finance, SID banko in Združenjem bank Slovenije oblikuje skupina, v kateri se bo poskusilo odgovoriti na vprašanja bank o izpolnjevanju zakonskih pogojev za poroštvo, saj sedanji uredbi v pripravi vseh teh vprašanj verjetno ne bosta naslovili," so pojasnili.
