Vipap pred stečajem. Njegov zmagovalec bo vplivni podjetnik iz zakulisja

Vipap Videm Krško, eno največjih podjetij v regiji, ki zaposluje okoli 150 ljudi, obvladuje pa ga nepremičninski mogotec Aleksander Jereb, je tik pred stečajem.

Konec lanskega leta se je iztekel rok, do katerega bi moral Vipap upnikom poravnati za 1,6 milijona evrov dolgov iz prisilne poravnave. Tega podjetje ni storilo, že nekaj dni prej pa je zaustavilo proizvodnjo in delavce poslalo na čakanje. V začetku tedna je Milena Resnik, predsednica uprave Vipapa, kjer očitno pričakujejo val izvršb, zaprla zadnji bančni račun podjetja v Sloveniji. 

Gre za epilog zgodbe, ki je imela očitno že vnaprej znan konec. Že med "prisilko" leta 2023 so se namreč Vipapovi upniki odpovedali kar 85 odstotkom denarja, ki jim ga je dolgovalo podjetje, na preostalih 15 odstotkov pa so bili pripravljeni počakati dve leti in pol. Da obljubljenega denarja niso prejeli, nam je v telefonskem pogovoru potrdil Robert Šerbinek, direktor podjetja Reon, ki je pričakoval slabih 14 tisoč evrov. "To je višek. Kraja zasebne lastnine," je jezen Šerbinek. 

Medtem je že danes jasno, da bo zmagovalec stečaja Aleksander Jereb. Njegova posojila so zavarovana s ključnim premoženjem podjetja - več deset hektarjev velikimi zemljišči v središču Krškega, ki so trenutno namenjena industrijski rabi. Toda to bi se lahko že v kratkem spremenilo. V tem primeru bi se vrednost zemljišč, ki bodo končala v rokah Jereba, za nekajkrat povečala. 

Kdo in kako je torej po 87 letih obstoja potopil Vipap?

Preberite še:
Obračun za Vipap: nepremičninar proti občinskemu gradbincu

Pomagal pri "prisilki" in postal večinski lastnik 

Še leta 2019 je Vipap, ki je bil takrat v lasti češkega zasebnega holdinga RIDG, ustvaril več kot 100 milijonov evrov letnega prometa in zaposloval več kot 400 ljudi. Nanj so bili vezani številni podjetniki in obrtniki iz Posavja in drugih regij.

Toda zaradi pomanjkanja naložb, skokovite rasti cene emisijskih kuponov, padca povpraševanja in zvišanja stroškov dela je podjetje zapadlo v krizo, iz katere se ni moglo rešiti. Medtem ko so največji dobavitelji podprli sanacijski načrt, se je vnel hud zakulisni boj za obvladovanje Vipapa, s tem pa tudi njegovih zemljišč v središču Krškega:

-       na eni strani tega spopada je bil Aleksander Jereb, vplivni podjetnik, ki se ne pojavlja v javnosti, med tranzicijo pa je postal lastnik večjega števila podjetij in nepremičnin. Leta 2022 je za posestvo v Radomljah odštel skoraj štiri milijone evrov. Obvladuje tudi dva velika igralca na trgu upravljavcev stanovanj (Staninvest in Habit).

-       na drugi strani je bilo komunalno in gradbeno podjetje Kostak, ki naj bi iskalo lokacijo za sežigalnico odpadkov za potrebe celotne Slovenije. 

Lastniška struktura Vipapa

Na koncu je v tem boju zmagal Jereb. Njegova ekipa naj bi vodstvu Vipapa pomagala tudi pri pripravi načrta prisilne poravnave. Bistvo: Jereb je od Čehov odkupil terjatve do Vipapa, jih deloma pretvoril v kapital in s tem postal večinski lastnik podjetja. Kot eden redkih si je zagotovil tudi 100-odstotno poplačilo dolgov.

Preberite še:
Županu prodali stanovanje, od občine dobivajo anekse

So stečaj Vipapa načrtovali že vnaprej?

A tu se zgodba šele dobro začne. Prisilna poravnava je temeljila na napovedih, da bo Vipap v letu 2024 ustvaril že milijon evrov dobička, v lanskem letu pa še dodatnih 600 tisoč evrov plusa. Ta denar pa bi porabili za poplačilo upnikov.

To se nikoli ni zgodilo. Ravno nasprotno: podjetje je v letu 2024 ustvarilo 6,5 milijona evrov izgube, v prvih devetih mesecih lanskega leta pa skoraj pet milijonov evrov "minusa".

Napovedi so bile tako popolnoma zgrešene. V prvih devetih mesecih leta 2025 je imel Vipap za več kot dva milijona evrov negativnega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). To pomeni, da njegovo tekoče poslovanje dejansko financirajo dobavitelji in drugi. Po načrtih bi morali imeti v Vipapu na zadnji dan leta 2025 dobrih 4,5 milijona evrov poslovnih obveznosti. Dejansko so jih imeli 13,5 milijona, torej trikrat toliko.

Je možno, da so se v Vipapu tako radikalno ušteli pri načrtih? Ali pa je bila "prisilka", ki jo je potrdilo okrožno sodišče v Krškem, le korak na poti do že vnaprej načrtovanega stečaja?

Preberite še:
Rekordni nakup v Radomljah: za posestvo odštel štiri milijone evrov

Apetiti z zemljiščem: kdo je že vpisal hipoteke 

Ključno Vipapovo premoženje prestavljajo skoraj 360 tisoč kvadratnih metrov velika zemljišča v središču Krškega, na katerih je trenutno proizvodno-poslovni kompleks. Njihova vrednost je bila v "prisilki" ocenjena na okoli 20 milijonov evrov. Trenutno so namenjena industrijski dejavnosti.

To bi se lahko spremenilo z novim državnim prostorskim načrtom za drugi blok jedrske elektrarne Krško (NEK2), ki ga pripravljajo na ministrstvu za naravne vire in prostor. Zadnji predlog so konec oktobra lani na izredni seji obravnavali občinski svetniki, ki so na mize dobilo tudi urbanistično zasnovo mesta, ki naj bi služila kot usmeritev v postopku umeščanja NEK2 v prostor.

Po tej zasnovi bi območje, na katerem danes deluje Vipap, postalo eno od novih območij centralnih dejavnosti, torej mestno središče. Namesto tovarn, ki bi jih porušili, bi tam zgradili stanovanja, poslovne prostore, objekte za šolske, zdravstvene, kulturne in druge dejavnosti ... To pomeni, da bi se vrednost zemljišč, ki je ocenjena okoli 60 evrov na kvadrat, za nekajkrat zvišala.

Vipap je sicer ta zemljišča lani jeseni prenesel na podjetje Tovarna Vipap, v katerem pa ima "le" še 75-odstotni delež. Preostalo je v lasti Jerebovega podjetja Astra Invest. To ima tudi vpisane hipoteke na nepremičninah in je s tem že njihov ekonomski lastnik.

Pri občini, ki jo vodi župan Janez Kerin, smo včeraj preverjali, ali so v Vipapu oziroma v vrstah njegovih lastnikov v preteklosti izdelali kakršen koli idejni projekt za območje sedanje proizvodnje. Prav tako nas je zanimalo, ali so v Vipapu kadarkoli zaprosili za spremembo namembnosti tamkajšnjih zemljišč. Pojasnila bomo objavili, ko jih prejmemo. 

Preberite še:
To je mož, zaradi katerega v Ljubljani še ni Ikee

Iščejo krivca za finančno luknjo v Vipapu

V Vipapu so sicer v zadnjih mesecih, ko je bilo že jasno, da se zgodba podira, začeli iskati krivca. Javnost in zaposlene prepričujejo, da so jim lastniki želeli zagotoviti sveža denarna sredstva, a da so jih pri tem blokirali.

Še februarja 2025 so podjetja, ki jih obvladuje Jereb, želela prek povečanja kapitala z denarnimi vložki povečati svoj lastniški delež v Vipapu, a so temu nasprotovali v Kostaku, ki ima v rokah četrtino podjetja. 

Potem so se v Vipapu domislili manevra, s katerim bi denar dobili od občine. Vipap je z enim od lastnikov, Jerebovo družbo Kompas Shop, podpisal pogodbo o prodaji centralne čistilne naprave. Zanjo naj bi prejel 4,6 milijona evrov, s čimer bi pridobil "dodatna sredstva za financiranje tekočega poslovanja in investicij".

Toda zapletlo se je, ko so želeli pridobiti dovoljenje občine kot predkupne upravičenke. Ta je zahtevala osnutek prodajne pogodbe, iz katere pa je bilo razvidno, da teh milijonov ne bi dobil Vipap, temveč Jerebovo podjetje Astra Invest. Pod črto: Jereb bi denar nakazal sam sebi. Na koncu se je občina odločila, da čistilne naprave ne bo odkupila.

Z Jerebom ni mogoče stopiti v stik. Z vprašanji smo se obrnili tudi na predsednico uprave Vipapa Mileno Resnik. Njenih odgovorov še nismo prejeli.