Upravi Telekoma Slovenija, ki jo vodi Tomaž Seljak, se iztekajo dnevi na čelu največjega domačega telekomunikacijskega operaterja.
Po naših informacijah bo nadzorni svet Telekoma jutri razpravljal o zamenjavah v upravi družbe. Že pred tem naj bi Seljaku ponudil možnost sporazumnega odhoda. Kot smo izvedeli, bosta morala svoja položaja zapustiti še dva člana uprave: finančnica Vida Žurga in Matjaž Beričič, odgovoren za tehnično področje, ki sta bila imenovana v času vlade Marjana Šarca. V upravi naj bi tako od sedanjih članov ostal le Tomaž Jontes, ki je bil do zdaj odgovoren za komercialno področje, velja pa za izbranca NSi.
Medtem ko Seljak ni bil kandidat nobene od strank, vodenje Telekoma zdaj v celoti prevzema SDS. Med imeni za novega šefa Telekoma se v zadnjih dneh najglasneje omenja Cvetko Sršen. Gre za nekdanjega kandidata SDS za župana Krškega in vodjo tamkajšnjega območnega odbora stranke. Pred časom je bil Sršen še v igri za položaj direktorja Pošte Slovenije, kjer je zaposlen kot vodja celjske poslovne enote. Že takrat jih v Pošti ni bilo malo, ki so odkrito dvomili v Sršenove sposobnosti za vodenje večjega podjetja.
Preberite še:
Direktorji že vedo, zakaj darila kupujejo pri Janševem bratu
Drugi poslanec v vrhu Telekoma
Novi član uprave za finance bo po naših informacijah postal Marko Pogačnik, dolgoletni poslanec SDS in nekdanji direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) v času prve Janševe vlade. Zaradi Sodove prodaje podjetja Etra 33 so ga leta 2017 obiskali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Pogačnik, ki bo zadolžen tudi za nabave, za pojasnila ni dosegljiv. Njegovo imenovanje bi bilo najbolj neposredno politično kadrovanje sedanje vlade po lanskem imenovanju podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka za prvega moža Darsa. Nazadnje je neposredno iz politike v upravo Telekoma pred dobrimi dvajsetimi leti prišel Marjan Podobnik, nekdanji poslanec, predsednik SLS in podpredsednik vlade.
V upravo Telekoma naj bi prišel še Mitja Štular kot odgovorni za tehnične zadeve. Štular je dolgoletni kader SDS. Znan je kot nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija in kot sodni izvedenec, ki je s svojim pričanjem na sojenju razbremenil Milka Noviča, osumljenega umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Kot možni kandidat za upravo Telekoma se je do zadnjega omenjal tudi Marko Tišma, nekdanji direktor Večera in osebni prijatelj ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška (SMC), a je očitno izpadel iz igre.
Iz vrst SDS prihaja tudi novi predsednik nadzornega sveta Telekoma 36-letni Iztok Černoša, inženir in projektant iz Šoštanja, ki je bil še dobro leto dni nazaj zaposlen v podjetju Andrejc, dolgoletnemu hišnemu gradbincu Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje. Tam se je ukvarjal z nadzorovanjem gradenj objektov in vodenjem posameznih del. Po zamenjavi oblasti je Černoši padla sekira v med. SDS ga je najprej postavila v upravo podjetja 2TDK, ki bo gradilo drugi tir železniške proge Divača-Koper, nato pa imenovala še v nadzorni svet Telekoma, enega najpomembnejših državnih podjetij. Na isti skupščini so v nadzorni svet prišli še Radovan Cerjak (SDS), sicer nadzornik Slovenske tiskovne agencije (STA) in odvetnik Nova24TV, Marko Kerin (SMC), ki prihaja s Slovenskih železnic, in Aleksander Igličar.
Preberite še:
Borijo se z epidemijo? Ne, kadrujejo svoje!
Telekom pred obdobjem velikih izzivov
Telekom je sicer pred velikimi tehnološkimi in drugimi izzivi po pandemičnem obdobju. Prihodki iz telekomunikacijskih storitev so se lani v svetu zaradi pandemije in ukrepov za njeno omejitev zmanjšali za 1,5 odstotka, prodaja mobilnih telefonov pa za desetino. Odstotkovno največji padec so telekomunikacijska podjetja doživela pri mobilnem gostovanju, ki je upadlo za skoraj tri četrtine. Dosedanje vodstvo Telekoma je že pred časom pojasnilo, da bodo potrebna vlaganja v širitev in nadgradnjo tehnologij, pospešena digitalizacijo, nadaljnja optimizacijo procesov in opolnomočenje zaposlenih. Pred nami je tudi dražba frekvenc za novo generacijo mobilne telefonije 5G, ki bo zahtevala velikanska finančna vlaganja. Telekom je sicer eden redkih preostalih samostojnih operaterjev v tem delu Evrope, njegova privatizacija pa je bila že dvakrat prekinjena.
Telekom Slovenije je konec lanskega leta podpisal posojilno pogodbo za zagotovitev do sto milijonov evrov dolgoročnega posojila. S temi sredstvi nameravajo v Sloveniji do vključno leta 2023 financirati nadaljnjo širitev in nadgradnjo dostopovnega optičnega omrežja z gigabitnimi hitrostmi. Konec septembra 2020 (podatkov za konec leta še ni) je neto finančni dolg skupine Telekom Slovenije znašal 386,6 milijona evrov, kar znaša 1,9-kratnik EBITDA v zadnjih 12 mesecih.
Preberite še:
Odnesli so ga tviti, SDS in NSi ga vračata na vrh bolnice
