Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar, že pol leta ne vedo, kako dolge so čakalne vrste v zdravstvu. Nimajo nobene analize, ki bi odgovorila na vprašanja, ali so se med epidemijo novega koronavirusa res podaljšale, kje so trenutno najbolj kritične in kaj so razlogi za to. Kljub pomanjkanju ključnih podatkov javnost opozarjajo, da so razmere v zdravstvu vse bolj alarmantne in da nujno potrebujemo rešitev. Očitno so jo že zdavnaj našli.
Vlada Janeza Janše namreč pospešuje priprave na objavo 42 milijonov evrov vrednega razpisa za skrajševanje čakalnih vrst, ki bo predstavljal zlato jamo za izbrane koncesionarje in zasebne izvajalce. Medtem ko bo breme epidemije padlo na kadrovsko in finančno podhranjene javne bolnišnice, bodo čakalne vrste na drugih donosnih programih "krajšali" zasebniki. Ti so že lani s samoplačniškimi storitvami prejeli okoli pol milijarde evrov. Zdaj bo vlada k njim še v večji meri preusmerila denar iz javne blagajne, za kar bo izkoristila korona krizo.
Zaslužki zasebnih izvajalcev bodo tako šli v nebo. Tudi tistih, pri katerih v popoldanskem času delajo mnogi predstojniki oddelkov in drugi vodilni zdravniki iz javnih bolnišnic na področjih, kjer so čakalne vrste tradicionalno najdaljše in nad dopustno mejo. To so urologija, internistična dejavnost, ortopedija, abdominalna in splošna kirurgija ...
Čakalni seznami že dva meseca zamujajo
Na ministrstvu napovedujejo, da bo razpis objavljen za področja, kjer je število čakajočih pacientov nad dopustno dobo največje. Toda zatika se že pri osnovnem vprašanju - kako dolge so sploh čakalne vrste v zdravstvu po epidemiji?
Odgovor na to vprašanje na necenzurirano.si pri pristojnih neuspešno iščemo že dva meseca. Poročilo o čakalnih dobah bi moral pripraviti Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki ga vodi Milan Krek. Tam so nam že v začetku avgusta sporočili, da bi morali čakalne sezname urediti do konca julija, podatke pa osvežiti s sistemom eNaročanje. Tega do danes še niso storili.
Kaj o tem pravijo na ministrstvu? "Pri posameznih izvajalcih še vedno poteka prenaročanje pacientov na razpoložljive termine, ki jih imajo v omejenem obsegu. Tako izvajalci kakor tudi NIJZ dnevno iščejo rešitve, z namenom, da bi lahko v čim krajšem času pacienti prišli do novih terminov, ki so bili zaradi epidemije covid-19 odpovedani, NIJZ pa bi na ta način posledično prišel do realnejših podatkov," so nam pojasnili. Imen izvajalcev, ki niso opravili svoje naloge, niso razkrili, a so zagotovili, da "bodo podatki o čakalnih vrstah usklajeni v kratkem".
Za zdravstvo gre vsako leto več denarja iz žepov samoplačnikov (Vir: ZZZS)
Tonin že januarja napovedal, kaj se pripravlja
Iz teh podatkov bo jasno, kje bo končalo 42 milijonov evrov denarja za skrajševanje čakalnih vrst, ki ga je vlada Janeza Janše že dala na stran v okviru petega tako imenovanega proti korona paketa. Razkrili bodo tudi, ali gre pri vključevanju zasebnih izvajalcev v skrajševanje čakalnih vrst za enkratni ali trajni ukrep.
Da je verjetnejša druga možnost, kaže več signalov. Vodja vladne svetovalne skupine Matej Lahovnik je že prejšnji teden dejal, da "državni zavodi očitno niso sami sposobni skrajšati čakalnih dob, sicer bi jih že". “Logično je, da se v javno mrežo vključi vse vire in da se to krije iz zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ne iz denarnic ljudi,” je poudaril Lahovnik.
Tudi Gantarjev načrt je enak rešitvi, ki so jo v začetku leta, ko so bili še v opoziciji, predstavili v NSi. "V slovenskem zdravstvu je šeststo milijonov več denarja kot pred leti. Čakalne vrste pa se kljub temu finančnemu prilivu niso nič zmanjšale, ampak celo podaljšale. Torej ni problem v denarju, ampak v organizaciji slovenskega zdravstvenega sistema," je govoril prvak stranke Matej Tonin. Ob njem je na novinarski konferenci stala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik.
Ključni problem: zdravniki “dvoživke”
Toda Janševa vlada je za problem čakalnih vrst, za katerega uradno ni znano, kako obsežen je, že vnaprej našla rešitev, skladno z njenimi ideološkimi cilji. Ni se lotila najbolj pereče težave, reševanja organizacije javnega zdravstva, na katerega je padlo vso breme epidemije. Covid-19 bo očitno izkoristila, da bo vrata na široko odprla privatizaciji zdravstvenega sistema.
Na to že opozarjajo nekateri zdravniki, sindikati, opozicija in mnogi drugi. "Če se v javnem zdravstvu ne bo nič spremenilo, bomo čez nekaj let spet morali dajati zasebnikom," je prepričan predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. “Lahko bi rekli, da se z ukrepi načrtno slabi javno zdravstvo, zato da bi pomagali zasebnemu. Za to ni odgovoren samo Gantar, ampak najbrž še kdo drug," je dodal.
Največji problem vidi v delu zdravnikov, zaposlenih v javnem zdravstvu, ki v popoldanskem času skrbijo za iste bolnike, za katere dopoldne niso imeli časa. Da je to problem, se strinja dr. Brigita Skela Savič s fakultete za zdravstvo na Jesenicah. "Ena od prejšnjih vlad je naredila analizo, v kateri je ugotavljala, kako so zasebniki učinkoviti pri skrajševanju čakalnih vrst. To je zavajanje. Pozabili so povedati, da zasebniki nimajo zaposlenega lastnega kadra, temveč zanje večinoma delajo po pogodbah. Gre za izkoriščanje kapitala javnega sektorja," je poudarila. Sogovorniki opozarjajo tudi na to, da že sedaj najbolj zahtevne operativne posege in tudi reševanje zapletov prevzamejo javni zdravstveni zavodi.
Samo v lanskem letu so zdravniki iz javnega sektorja izven svojega rednega delovnika oddelali preko 64.000 ur. S 1. januarjem bi se morala takšna praksa tako imenovanih zdravnikov "dvoživk" omejiti na osem ur na teden. Tako je namreč predvidel zakon o zdravstveni dejavnosti, sprejet v času vlade Mira Cerarja. Toda Janševa je že napovedala, da bo veljavnost te določbe preložila za najmanj leto dni. To pomeni, da bodo lahko zdravniki iz javnih bolnišnic popoldne še naprej delali v polnem obsegu.
V Sloveniji smo lani za zdravstvo vsega skupaj namenili 3,96 milijarde evrov. Več kot četrtina tega je šla za plače zaposlenih zdravstvenih delavcev v javnih zavodih, preostalo pa za medicinsko opremo in pripomočke ter zdravila in plačilo boleznin oziroma nadomestil plače zaradi odsotnosti z dela.
- 2,84 milijarde evrov je prišlo iz javnih blagajn, večinoma iz zdravstvene,
- 534 milijonov evrov so državljani namenili za premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,
- 540 milijonov evrov je bilo samoplačniških storitev oziroma so gospodinjstva plačala iz svojega žepa.
Milijonski zaslužki največjih koncesionarjev
Največji zmagovalci Gantarjevega načrta bodo poleg zasebnikov s samoplačniškimi ambulantami tudi koncesionarji, ki jim za razliko od javnih zdravstvenih zavodov ni bilo treba sodelovati v boju z epidemijo.
Njihovi prihodki se iz leta v leto povečujejo. Lani so od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prejeli 350 milijonov evrov sredstev. To je največ doslej in predstavlja že skoraj 15 odstotkov proračuna zdravstvene blagajne. Po naših podatkih so te številke v letošnjem letu še višje. Pri vrhu zaslužkarjev so največji diagnostični in radiološki centri ter kirurške klinike, kot so MC Medicor (11,2 mio evrov), Diagnostični center Bled (5,1 mio evrov), Medilab (4,7 mio evrov), Kirurški sanatorij Rožna dolina (4,7 mio evrov) in Kirurgija Bitenc (4,2 mio evrov).
Med tistimi, ki so iz zdravstvene blagajne prejeli več kot milijon evrov, je tudi Očesni kirurški center Dr. Pfeifer, ki je v lasti svetovno znanega očesnega kirurga Vladimirja Pfeiferja. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil Pfeifer redno zaposlen na UKC Ljubljana, tam pa je pred časom funkcijo strokovne direktorice opravljala njegova sestra Marija Pfeifer. Dodatnega državnega denarja se lahko nadeja tudi zasebni radiološki center DSD s Ptuja, ki ga ravno sedaj kupujejo osebe z dobrimi stiki pri aktualni oblasti.
