Razkrivamo ozadje novega velikega prevzema na trgu zdravstvenih storitev. Lastnika bo zamenjal Diagnostični radiološki center na Ptuju, eden največjih zasebnih koncesionarjev v državi, ki ponuja storitve magnetne resonance, ultrazvoka in rentgena.
Kupujejo ga osebe, ki imajo po naših informacijah dobre stike s posamezniki iz aktualne oblasti: vplivni ljubljanski odvetnik Aleš Rojs, vodja mariborske enote Vzajemne Andrej Bauman in nekdanji direktor KBM Leasinga Damjan Kozjak, ki ga je Janševa vlada imenovala za predstavnika Slovenije v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Moči so torej združili posamezniki z informacijami in odličnimi povezavami v vladajoči politiki, bančništvu, zdravstvu. Za center na Ptuju bodo po naših informacijah plačali okrog 6,5 milijona evrov.
Do zamenjave lastništva prihaja v času, ko minister za zdravje Tomaž Gantar napoveduje, da bo vlada za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu namenila 42 milijonov evrov. Pomemben del tega denarja bodo dobili zasebni izvajalci, torej tudi center na Ptuju. Njegova glavna vrednost je koncesijska pogodba z ministrstvom za zdravje, s katero ustvari 90 odstotkov prihodkov, izteče pa se prihodnje leto. Za uspešnost posla je zato ključnega pomena, da se Rojs, Bauman in Kozjak v naslednjih mesecih dogovorijo za njeno podaljšanje.
Kaj so vedeli že pred zamenjavo vlade
Prve korake pri nakupu radiološkega centra so Rojs, Bauman in Kozjak storili že v začetku leta, ko se je Janez Janša že pripravljal na prevzem oblasti. Bodoča vlada se je v koalicijskem sporazumu zavezala k skrajševanju čakalnih vrst z "vključevanjem vseh kadrovskih virov". Že takrat se je torej vedelo, da bodo denar za to dobili tudi zasebniki, zaradi česar so ti postali zanimivi za nakupe.
V istem času je dosedanjemu lastniku centra na Ptuju, radiologu dr. Nikši Mudniću, uspelo koncesijo še nadgraditi. Ministrstvo za zdravje je zaprosil za dodatek k pogodbi, po katerem bi se lahko ukvarjal tudi z računalniško tomografijo (CT) in ga v nekaj dneh tudi dobil. Šlo je za eno zadnjih odločitev odhajajočega ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki ga je aktualna vlada pozneje imenovala v nadzorni svet Telekoma Slovenije. "Zadeva je bila usklajena z direktorico direktorata za zdravstveno varstvo in s kabinetom ministra," so pojasnili na ministrstvu.
Ali so pri tem posredovali tudi novi lastniki radiološkega centra, še preverjamo. Aleš Rojs pa je zanikal, da bi na to kakorkoli vplival. Poudaril je tudi, da se z nikomer na vladi ali pristojnem ministrstvu ni pogovarjal o podaljšanju koncesijske pogodbe. Toda novi lastniki so glavnega financerja očitno že prepričali, da to ne bo težava. Po naših informacijah so se Rojs, Bauman in Kozjak Novo KBM že dogovorili za odobritev posojila, s katerimi bodo financirali glavnino kupnine.
Dvojna vloga visokega uslužbenca Vzajemne
Gantarjev načrt skrajševanja čakanja vrst s pomočjo zasebnikov bo še povečal prihodke centra na Ptuju. Že lani je ustvaril ob rekordnih 4,5 milijona evrov prihodkov od prodaje ustvaril kar 1,7 milijona evrov čistega dobička. Iz pogodb o izvajanju programa zdravstvenih storitev, ki jih je radiološki center sklenil z zdravstveno zavarovalnico, pa je razvidno, da bo letošnje leto uspešnejše že brez dodatnih programov. Po zadnjem aneksu, podpisanem v začetku avgusta, bi moral center od državnega zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) prejeti več kot štiri milijone evrov. Še skoraj milijon evrov sredstev bo zaslužil na račun dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Dolge čakalne dobe priložnost za zaslužek
Na območju Podravja imajo ravno v radiološkem centru s Ptuja ene najnižjih čakalnih dob za storitve magnetne resonance, ultrazvoka in računalniške tomografije, kažejo podatki ministrstva za zdravje.
Iz zadnjega poročila NIJZ, v katerem so bile zbrane čakalne dobe za celotno Slovenijo, je medtem razvidno, da je bilo v začetku marca potrebno v povprečju čakati:
- na magnetno resonanco rame in zapestja več kot 60 dni, kolka, dojke ali komolca več kot 90 dni in abdomna, medenice in več kot 120 dni,
- na MRA možganskega žilja več kot 160 dni,
- na računalniško tomografijo glave več kot 60 dni in skeleta glave kar 133 dni, prsnega koša oziroma pljuč okoli 85 dni, črevesa, prsnih organov in zgornjega abdomna več kot 100 dni,
- na ultrazvok vratu več kot 150 dni, vratnih žil pa kar 174 dni. Zadnja storitev je bila celo na seznamu tistih z največjim številom čakajočih. Bilo jih je več kot 9000, od tega skoraj tretjina nad dopustno čakalno dobo.
To v posebno vlogo postavlja enega od partnerjev v projektu, Andreja Baumana, ki naj bi poleg manjšinskega deleža v radiološkem centru prevzel tudi položaj prokurista. Bauman je namreč vodja mariborske poslovne enote in pomočnik uprave Vzajemne, enega od ponudnikov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zavarovanci bodo tako Vzajemni plačevali za preglede v centru, ki je v solastništvu enega od njenih vodilnih uslužbencev.
"Andrej Bauman je Vzajemno obvestil o nameri glede morebitnega lastništva v omenjeni družbi. Pri tem ni bilo prepoznanega nasprotja interesov," so pojasnili na Vzajemni in dodali, da noben zaposlen katerekoli zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, ne more vplivati na obseg poslovanja in ceno zdravstvenih storitev, ki se plačujejo iz tega naslova.
Vse politične povezave novih lastnikov
Bauman je sicer nekdanji direktor rokometnega prvoligaša Maribor Branik, v katerem je imel vrsto let glavno vlogo Kristjan Petek, brat Boruta Petka, nekdanjega Janševega tajnika in dolgoletnega zaupnika pri kadrovskih odločitvah. Podjetje Klima Petek je bilo vrsto let eden od glavnih sponzorjev kluba.
Leta 2014 je Bauman nekaj mesecev vodil zavod MPC Consulting, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem. Na ta položaj sta ga imenovala znana mariborska pravnika Borut Bratina in Dušan Jovanović, ki prihajata iz nekdanjega omrežja okrog Nove KBM. Bratina je pod prvo Janševo vlado vodil komisijo za privatizacijo banke, Jovanović pa njen nadzorni svet, ki je v času druge Janševe vlade za predsednika uprave imenoval Aleša Hauca, favorita SDS.
Z istimi krogi je tesno povezan tudi Damjan Kozjak, ki je pod Haucem prišel v Novo KBM. Sprva je vodil nepremičninsko podjetje KBM Invest, nato pa družbo KBM Leasing. Posloviti se je moral zaradi dogajanja ob prodaji hotela Štorman celjskemu poslovnežu Aleksandru Jančarju. Elektronska sporočila razkrivajo, da je bil Kozjak v tesnih stikih s Petkom, ki je o poslih KBM Leasinga obveščal Janšo.
Za KBM Leasing je takrat delal Franci Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše in stranke SDS, s katerim je Kozjak ostal zasebno poslovno povezan. Leta 2016 sta skupaj kupila propadajoč objekt Vila Virginia v Portorožu. Projekt obnove in ureditve apartmajskega hotela se je pred časom ustavil, a naj bi ga nedavno spet zagnali.
Kozjak je za necenzurirano.si pojasnil, da bo nadrejene oziroma delodajalca vsekakor seznanil o tem, "če bi podjetje katerega solastnik sem, postalo lastnik katere koli druge naložbe, nepremičnine ali podjetja". Poudaril je še, da se z nosilci politične oblasti nikoli ni pogovarjal o projektu skrajševanja čakalnih vrst, "z nosilci politične oblasti iz zdravstva pa tudi sicer nimam nobenega stika".
Največja odvetniška pisarna v državi
Aleš Rojs, bodoči solastnik centra, je eden najvplivnejših domačih odvetnikov, ki mu je vrsto let uspelo ostati pod radarjem. Njegova odvetniška pisarna zaposluje več kot 40 ljudi, po prometu pa je daleč največja v državi. Delala je tudi za Novo KBM, saj je vodila več dražb, na katerih je kot upnik prodajala zastavljene deleže in drugo premoženje.
Stična točka med Rojsom in Kozjakom je tudi nekdanja Hypo banka. Rojs je bil njen hišni odvetnik in član nadzornega sveta do leta 2011, ko so avstrijski lastniki v odmevni akciji zamenjali celotno vodilno ekipo. Pet let pozneje je Kozjak kupil enega od nepremičninskih podjetij, ki je bil pred tem v lasti Andreja Oblaka, nekdanjega direktorja družbe Hypo Alpe Adria Consultants, ki ga je sodišče prve stopnje v začetku leta obsodilo na osem let zaporne kazni.
Pri Novi KBM že dobili ugodno posojilo
Rojs, Bauman in Kozjak morajo posojilo pri Novi KBM, s katerim bodo poravnali večino kupnine, po naših informacijah začeti črpati najpozneje do marca, vrniti pa junija 2025. Zanj so zastavili radiološki center, ob dobrih rezultatih pa ga bodo odplačevali z obrestmi v višini šestmesečnega euriborja z 2,25-odstotnim pribitkom.
