Tožilstvo Olaja in kolege opralo sumov za nasilje nad protestniki

Uradno: specializirano državno tožilstvo med številnimi nepravilnostmi pri policijskem preganjanju protestnikov v obdobju Janševe vlade ni našlo sledi kaznivih dejanj.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
petek, 22. 3. 2024, 11:30


protesti-v-ljubljani, 5.-11
Protesti v Ljubljani.
Bobo

Policisti in njihovi vodilni, ki so v letih 2020 in 2021 protestnike proti vladi Janeza Janše preganjali s plinskimi sredstvi, vodnim topom in prisilnimi sredstvi, kot so plastične zatege, pri tem niso storili nobenega kaznivega dejanja.

To je ključna ugotovitev preiskave sumov zlorabe policijskih pooblastil, ki jo je pred kratkim zaključil posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva. Uvedel jo je na podlagi poročila o izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov v Ljubljani, ki ga je od ministrstva za notranje zadeve prejel v začetku decembra 2022. Šlo je za eno zadnjih dejanj nekdanje ministrice Tatjane Bobnar, ki je le dva dni zatem odstopila s položaja.

Tedaj je javnost pozdravila objavo težko pričakovanega poročila, ki je nastajalo kar pol leta. Vzbudila so se pričakovanja, da bo dogajanje na protestih, kjer so policiste k zlorabam pooblastil hujskali tudi vodilni politiki SDS, naposled dobilo kazenskopravni epilog. Skupina za izredni nadzor je zaslišala okrog 40 vodilnih in drugih uslužbencev policije, ki so jo v obdobju obravnavnih protestov vodili Anton Olaj, Andrej Jurič in Anton Travner. Tudi na ministrstvu so poudarjali, da iz "poročila o nadzoru izhaja več sumov kaznivih dejanj".

Toda ti sumi se med preiskavo niso potrdili. "Posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva je končal preiskovanje v vseh zadevah, pri čemer se niso potrdili sumi kaznivih dejanj, ki jih je direktorat za policijo in druge varnostne naloge pri ministrstvu za notranje zadeve izpostavil v poročilu," so nam sporočili s specializiranega državnega tožilstva. To zato ni kazensko ovadilo nikogar od vodilnih in drugih uslužbencev policije. Od šestih shodov, ki so jih obravnavali, tako preiskujejo le še enega.

826021_20210527-01061904
Prejšnja vlada je šele v Antonu Olaju našla osebo, ki si jo je želela na čelu policije.
Daniel Novakovic/STA

aleš hojs, nasilni protesti
Tedanji notranji minister Aleš Hojs se je med protesti v spremstvu do zob oboroženih policistov sprehodil po ljubljanskih ulicah.
Bobo

Preberite še:
Kaj sta Mahnič in Hojs med protesti počela na policiji

Isti protest, dva različna uradna zaznamka policije

V poročilu, ki so ga pripravili na direktoratu za policijo in druge varnostne naloge, je mogoče najti številne ugotovljene nepravilnosti pri delu policije.

- nesorazmerno, neupravičeno in nestrokovna uporaba prisilnih sredstev neupravičeno privedbo osebe,
- neupravičeno podaljševanje časa privedb oseb,
- neupravičeno odstranitev mirnih protestnikov,
- neukrepanje zoper vse protestnike, ki so kršili javni red,
- neupravičeno izstreljevanje plinskih sredstev, nesorazmerno uporabo prisilnih sredstev proti množici brez predhodnega zakonsko določenega ukaza in opozorila.
- uporabo vodnega curka s primesjo plinskih sredstev proti posameznikom, ki niso huje kršili javnega reda in celo proti vidno bolnemu posamezniku.
- nespoštovanje načela enakosti pri izdaji opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi trem policistom Policijske uprave Ljubljana,
- in številne druge.

Tožilstvo je preiskovalo šest shodov, ki jih je obravnavalo tudi poročilo. 26. maja 2020, ko se je peščica protestnikov zbrala pred sedežem ministrstva za okolje in prostor, so tako policisti prisilno odstranjevali ljudi, četudi to ni bilo neizogibno potrebno. Enega od protestnikov so privedli na policijsko postajo, čeprav je bil policistom pripravljen pokazati osebno izkaznico. Pri tem ni bilo jasno, ali je policijska uprava Ljubljana proti tem policistom sprožila notranjevarnostni postopek.

IMG_20200605_202507-min-1536x1152
Protesti v Ljubljani.
Twitter

antiproslava, rumeni-jopiči, dan-državnost
Prejšnja vlada je imela med podporniki tudi slovenske "rumene jopiče", za katere pa se je izkazalo, da so med njimi številni neonacisti.
Bobo

19. junija 2020, med shodom "S pedal na stopala", je policija prisilna sredstva uporabljala nesorazmerno. Med "Protestno ljudsko skupščino", ki je bila 25. junija 2021, se je celo zgodilo, da sta na policiji za isti dogodek nastala dva uradna zaznamka z različno vsebino, pri čemer so enega od teh naknadno še popravljali in spreminjali.

Preberite še:
Med protesti "zaplinili" Ljubljano, a ostali v vodstvu policije

Na tožilstvu preiskujejo le še en shod

15. septembra 2021 je sledil prvi sredin protest in to pod imenom "Upor ljudstva", na katerega je ljudi vabila zunajparlamentarna stranka Resni.ca. Policisti so s puškami za izstreljevanje plinskih nabojev izstrelili več kot sto plinskih naboev, odvrgli 56 plinskih ročnih bomb in izstrelili 61 gumijastih izstrelkov. Pri tem je nadzorna skupina ministrstva ugotovila, da je uradni zaznamek o uporabi prisilnih sredstev "izredno pomanjkljiv".

Kljub temu je interna policijska komisija oktobra 2021 ravnanje policije na tem protestu ocenila kot zakonito in strokovno. Nadzorni skupini se je zato "postavljalo vprašanje, na podlagi katerih podatkov je lahko podala takšno oceno". Dva tedna pozneje, 29. septembra 2021, pa je prišlo do novega protesta, ki je onemogočil promet po Celovški cesti in delu zahodne ljubljanske obvoznice. Takrat v uradnem zaznamku "niso bili konkretizirani razlogi za uporabo vodnega curka s plinskimi sredstvi". To brez dvoma predstavlja hujšo obliko uporabe prisilnih sredstev, zato bi morali biti razlogi podrobno pojasnjen, navaja poročilo.

protest4 - Primoz Lavre
/
Primož Lavre

protest, 5.11., ljubljana
Protesti v Ljubljani.
Bobo

Na specializiranem državnem tožilstvu so pojasnili, da so preiskavo dogajanja v zvezi s petimi naštetimi protestnimi shodi že zaključili, ne da bi kazensko ovadili kogarkoli od vodilnih in drugih uslužbencev policije. V teku je le še preiskava o dogajanjih na shodu 5. oktobra 2021, ko je policija v središču Ljubljane izstrelila več kot 400 plinskih nabojev in ročnih plinskih bomb, večkrat pa uporabila tudi vodni curek s primesjo plinskih sredstev. Drugih podrobnosti na specializiranem državnem tožilstvu niso razkrili.

Preberite še:
Kako so v SDS zmerjali protestnike proti vladi