Januarja lani je državni zbor na zahtevo petih strank takratne vlade Marjana Šarca in Levice ustanovil komisijo za preiskovanje domnevnega pranja denarja v Novi KBM in nezakonitega financiranja SDS. Pod drobnogled je vzela posle Dijane Đuđić ter madžarskih in slovenskih podjetij, ki imajo v lasti medije SDS. Ko je oblast marca letos prevzel Janez Janša, je hitro postalo jasno, da bo nova koalicija delo komisije skušala blokirati. To ji je že v celoti uspelo.
Pred štirimi meseci je Janševa koalicija na čelo komisije imenovala poslanca SMC Gregorja Periča. Do danes je sklical eno samo sejo. Za primerjavo: v letu dni, ko jo je vodil Jani Möderndorfer, zdaj poslanec LMŠ, se je komisija sestala na devetih rednih in petih nujnih sejah. Edina seja, ki jo je vodil Perič, naj bi trajala približno četrt ure. Po naših informacijah poslanci na njej niso opravili nobenega zaslišanja, ampak zgolj izglasovali nekaj sklepov o izvedbi posameznih preiskovalnih dejanj, ki so bili pripravljeni že prej.
Tudi sicer je komisija z delom že krepko v zaostanku. Še vedno tako ni pripravila vmesnega poročila o ugotovitvah, povezanih z domnevnim pranjem denarja v Novi KBM, ki ga je po prvotnih načrtih želela dokončati še pred poletjem. V LMŠ so zato pred dnevi od Periča zahtevali, naj njegova komisija nadaljuje z delom. Toda po naših informacijah se bo v najboljšem primeru vnovič sestala šele novembra. Kot razlog za to naj bi Perič navajal tudi prostorsko stisko v državnem zboru.
Komu ustreza, da komisija ne dela? SDS.
Na Gregorja Periča smo zato včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je:
1. Zakaj je preiskovalna komisija v njegovem mandatu opravila le ena sejo?
2. Kako to komentira ob dejstvu, da so nekatere druge preiskovalne komisije v tem času opravile več sej?
3. Kdaj bo komisija izdala vmesno poročilo o domnevnem pranju denarja v NKBM?
4. Kdo so strokovni sodelavci, ki sodelujejo pri delu preiskovalne komisije?
5. Ali je neaktivnost posledica kakršnega koli političnega dogovora med SDS in SMC oziroma njim osebno?
"Na mesto predsednika komisije sem bil izvoljen 27. maja letos, se seznanil z njenim do sedaj opravljenim delom in sejo sklical še pred parlamentarnimi počitnicami. V času parlamentarnih počitnic je komisija naposled prejela dopolnjena gradiva (NKBM in Banka Slovenije). Na ta način je ugotavljanje novih dejstev na tem področju lahko teklo dalje. Potek odrejenih preiskovalnih dejanj je nemoten. Sestava strokovnih sodelavcev komisije se pa ni spremenila. V tem sklicu je državni zbor ustanovil večje število preiskovalk. Ker imajo pri sklicevanju prednost redne in izredne seje matičnih delovnih teles, hkrati pa lahko zasedajo le tri delovna telesa hkrati, je za prosti termin potrebno počakati dlje od običajnega," nam je že po objavi članka sporočil Perič.
Toda nesporno dejstvo je, da zamrznjeno delo komisije najbolj ustreza tako tistemu, ki bi ga morala preiskovati, torej SDS, kot tudi Periču.
Perič spada med tiste poslance SMC, ki so imeli najmanj težav s prestopom stranke pod Janševo okrilje. Skupaj z Moniko Gregorčič sta ideološko najbližje desnici. Kmalu po zamenjavi oblasti je Perič v javnih nastopih celo prevzel del retorike SDS. Na družbenem omrežju Twitter je pisal o "Miki Miški in oprani iranski milijardi v NLB", o "bazenih brez vode" in o Socialnih demokratih, ki da so bili od leta 1945 do danes na oblasti 63 let". Zatrjeval je, da volivci SMC glasu niso dali zato, ker bi bili proti Janši. Pri tem je pozabil, da je SMC leta 2018 na volitve peljal Miro Cerar, ki je takrat vnaprej izključil sodelovanje s SDS.
Domnevati gre, da Periču že zaradi miru v koaliciji zagotovo ni v interesu pretirano brskati za finančnimi tokovi z Madžarske in okoliščinami posojilne pogodbe, ki jo je SDS pred tremi leti podpisala z državljanko Bosne in Hercegovine Dijano Đuđić.
Oblast, ki preiskuje samo sebe
Zakaj je torej Perič sploh prevzel vodenje komisije? Ker mu to prinaša dodatni zaslužek. Perič mesečno prejema približno 4454 evrov bruto plače. Med bolje plačanimi poslanci je tudi zato, ker vodi preiskovalno komisijo. To ga namreč uvršča v 60. plačni razred, s čimer je njegova plača enaka tisti, ki jo imajo vodje poslanskih skupin z do največ dvajsetimi poslanci.
Če Perič ne bi vodil preiskovalne komisije, bi bil kot namestnik vodje poslanske skupine SMC uvrščen v 57. plačni razred. V tem bi primeru bi mesečno prejemal 3960 evrov bruto, torej približno 500 evrov bruto manj, seveda ob pogoju, da ne bi vodil katerega od drugih delovnih teles (do letos je vodil odbor za evropske zadeve). Če bo torej Perič preiskovalno komisijo vodil do konca poslanskega mandata, mu bo to skupaj prineslo približno 12.000 evrov bruto dodatnega zaslužka.
To je več kot zadosten razlog, da Periču ni treba razmišljati, kaj vse je pri tem narobe. Preiskovalne komisije so eden pomembnejših institutov, ki jih ima v parlamentarni demokraciji na voljo opozicija. V Sloveniji je položaj obraten. V tem mandatu vse štiri preiskovalne komisije vodijo poslanci vladajoče koalicije: ob Periču še Aleksander Reberšek (NSi; ugotavljanje zlorab v DUTB), Karmen Furman (SDS; otroška kirurgija) in Dejan Kaloh (SDS; zadeva Franc Kangler). K temu gre prišteti še komisijo za preiskavo poslov z zaščitno opremo, ki jo bo zelo verjetno vodila Alenka Jeraj (SDS).
Težko je zaupati oblasti, ki preiskuje samo sebe. Še težje pa, če ne dovoljuje, da bi jo preiskoval kdorkoli drug.
