Novi koronavirus se v zadnjih tednih najhitreje širi v domovih za starejše in bolnišnicah. Vsem že kronično primanjkuje osebja, ki je vedno bolj izčrpano. Njihovo kadrovsko stisko na ministrstvu za zdravje rešujejo z vedno bolj skrajnimi ukrepi.
V domovih za starejše, bolnišnicah in drugih institucijah lahko tako po novem delajo tudi okuženi zdravstveni delavci, ki ne kažejo simptomov. To piše v usmeritvah, ki jih je ministrstvo v začetku meseca poslalo vsem domovom za starejše, javnim zdravstvenim zavodom, posebnim socialnovarstvenim zavodom za odrasle, varstveno-delovnim centrom in centrom za usposabljanje, delo in varstvo. Dokument, ki ga je podpisala državna sekretarka Tina Bregant, določa:
1) Zdravstveni delavci, pri katerih je potrjena okužba z novim koronavirusom in ne kažejo nobenih simptomov, se lahko vključuje v delo v rdečih conah, torej na območjih, kamor so domovi in bolnišnice izolirali okužene.
2) To je dovoljeno, če bi njihova odsotnost z dela vplivala na kakovost in varnost storitev za paciente oziroma oskrbovance.
3) Ti zdravstveni delavci se morajo s tem strinjati.
4) Pri svojem delu morajo dosledno uporabljati osebno varovalno opremo in upoštevati vse higienske ukrepe.
"Priporočamo, da se v teh primerih zaposlenim zagotovi bivanje v neposredni bližini izvajalca zdravstvene dejavnosti, dosledno prepreči navzkrižna srečanja zaposlenih, ki delajo v različnih conah v celotnem procesu dela in odmora (tudi prihod na delo, garderobni prostori, vstopanje na oddelke, koriščenje odmora itd). Priporočamo profilakso z vitaminom D skladno s strokovnimi smernicami tako za zaposlene, kakor oskrbovance," še navaja ministrstvo.
Preberite še:
Janševa vlada, sedi, ena! To so vse napake pred drugim valom
Tuja priporočila drugačna od novih slovenskih
Te usmeritve so v nasprotju z dosedanjo prakso zdravstvene stroke. Do zdaj je namreč veljalo, da so morali okuženi zdravstveni delavci, ki niso kazali simptomov, v karanteno in to zaradi dveh razlogov. Prvič, da niso širili okužb. Gre namreč za ljudi, ki ne kažejo nobenih znakov bolezni, ne kašljajo in nimajo vročine. In drugič, ker so bili tudi sami izpostavljeni tveganju.
"Pri človeku, za katerega se je potrdilo, da je pozitiven na virus in je takrat asimptomatičen, se lahko v poznejših dneh razvijejo simptomi in bolezen s težjim potekom," je pojasnil dr. Igor Muževič, vodja sindikata Praktik.um in družinski zdravnik, ki deluje tudi v domu starejših v Kamniku.
Tej doktrini pritrjujejo tudi priporočila evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in britanske agencije za javno zdravje (PHE). Zaposlenim, pri katerih je bila potrjena okužba in so brez simptomov, morajo v obvezno desetdnevno samoizolacijo. Šele nato se lahko vrnejo na delo. "Zdravstvenemu osebju, ki je imelo pozitiven test na covid-19, je potrebno nemudoma preprečiti nadaljnje delo," so še 4. novembra v enem od priporočil opozorili v ameriškem CDC. Ministrstvo za zdravje je svoje usmeritve poslalo dan prej, 3. novembra.
Preberite še:
Izgubljamo bitko za naše očete, mame, dedke in babice #infografika
"Okuženih zaposlenih ni mogoče ločiti od zdravih"
So tudi izjeme, a pod strogimi pogoji. Agencija za zdravje v ameriški zvezni državi Wisconscin dopušča možnost, da je aktiviranje okuženih zaposlenih "lahko nujno v kriznih situacijah". Dejstvo je, da bolnišnicam in predvsem domovom za starejše primanjkuje ljudi. Včeraj je bilo samo v domovih skoraj tristo novih okužb. Trenutno je aktivno okuženih 1551 stanovalcev in 718 zaposlenih. Okužbe beležijo že v 85 odstotkih domov. V 86 domovih, ki so člani Skupnosti socialnih zavodov, je zaposlenih več kot 12 tisoč delavcev, kar je po nekaterih ocenah za četrtino premalo.
Toda ob tem agencija iz Wisconsina opozarja, da takšne izjeme v pravilih povečujejo tveganje prenosa virusa na paciente in oskrbovance v zdravstvenih in drugih institucijah. "Pri nas smo okužene zaposlene brez simptomov poslali v karanteno in jih nadomeščali s prostovoljci. Razprave o tem pa tečejo, dileme so izrazite," dodaja dr. Muževič.
Do usmeritev je zelo kritična tudi Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Kot poudarja, je v domovih praktično nemogoče zagotoviti, da bi bili okuženi zaposleni brez simptomov ločeni od vseh zdravih in bi delali zgolj z okuženimi. "To je mogoče le v teoriji. V veliki večini domov so imeli težave že z vzpostavitvijo tako imenovanih rdečih con. Domovi niso bili tako zgrajeni," je opozorila.
Kaj priporoča britanska agencija za javno zdravje:
So na državo pritisnila vodstva domov?
Njene kritike so na mestu. Precej več domov kot v prvem valu ni uspelo zaustaviti razmaha okužb po tem, ko je vanje vdrl novi koronavirus. Je res mogoče pričakovati, da bodo uspešnejši pri strogem preprečevanju stika med okuženimi in zdravimi zaposlenimi, ki delajo z neokuženimi oskrbovanci? Kako bodo recimo domovi zagotovili nove, ločene garderobne prostore, stranišča in vhode, če so imeli težave že z izolacijo okuženih oskrbovancev?
Medtem ko v sindikatu še vedno "čakajo na strokovna pojasnila odgovornih, zakaj takšna odločitev", z ministrstva prihajajo mešani signali. Še pred nekaj dnevi je minister Tomaž Gantar napovedal, da bo Slovenija skušala s hitrimi testi tedensko redno testirati zaposlene v kritičnih okoljih, kot so denimo bolnišnice, policijske enote in socialno-varstveni zavod. Le tako bi lahko namreč pravočasno ugotovili okužbo pri asimptomatskih bolnikih. Kar 40 odstotkov od zdravstvenih delavcev v 24 državah, pri katerih so potrdili okužbo s covid-19, sicer ni imelo nobenih simptomov, je nedavno ugotovila ekipa raziskovalcev v publikaciji American Journal of Epidemiology.
Si je ministrstvo premislilo zaradi pritiska vodstev posameznih domov? Že pred dvema tednoma smo tako v uredništvu necenzurirano.si govorili z zaposlenimi v enem izmed domov v osrednji Sloveniji, ki so zatrdili, da so dobili ustna navodila, da morajo priti na delo, četudi so pozitivni na virus. "Preverjamo na terenu in zaenkrat nismo dobili še nobene informacije o tem, da bi asimptomatske okužene zaposlene silili v delo. Zato tudi takšna kadrovska stiska v domovih za starejše občane. Izpad krpajo s študenti," je pojasnila Ilešič-Čujovičeva.
Preberite še:
Kako je Slovenija postala novi Bergamo #infografika
