Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant, ki jo želi minister Tomaž Gantar razrešiti s položaja, je od začetka tedna v samoizolaciji. Pred tem je bila namreč v stiku z osebo, okuženo z novim koronavirusom. Po naših informacijah mora Bregantova šele opraviti test. Kljub temu pa je včeraj gostovala v televizijski oddaji Odmevi. S tem je kršila priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in epidemiologov, ki osebam v samoizolaciji ne dovoljujejo stikov z drugimi ljudmi.
Tina Bregant je v zadnjih mesecih ljudi pozivala k strogemu spoštovanju zdravstvenih navodil in priporočil. Že nekaj dni pred avgustovsko uvrstitvijo Hrvaške na rdeči seznam, je ljudi pozivala, naj se po vrnitvi z dopusta samoizolirajo. "Če se le da, naj ostanejo še nekaj dni doma in ne trosijo morebitnega virusa naokoli. (...) Epidemija od nas zahteva odgovorno vedenje, odgovornosti pa se z zakonom ne da urejati," je opozarjala Bregantova.
Pri ukrepih je bila celo radikalnejša od drugih predstavnikov zdravstvene stroke. Prejšnji mesec je na odmevni novinarski konferenci poudarila, da je maske treba nositi pri sprehodih in samostojnih športnih aktivnostih na prostem. "Aerosol ostaja v zraku. Strinjam se, da so morda opolnoči, ko se sprehajate sami in ni nikogar kilometre v vaši bližini, takšni pomisleki, vendar pa je to po eni strani signal, da je nošnja mask smiselna," je pojasnjevala Bregantova. Da "nošenje maske na Slavniku z epidemiološkega vidika nima logike", je sicer v včerajšnjem pogovoru za Mladino potrdil tudi Mario Fafangel, prvi epidemiolog NIJZ.
"Izolirajmo se, ne družimo se, ravnajmo odgovorno"
Toda vseh priporočil se sama Bregantova očitno ni držala. Po naših zanesljivih informacijah se je namreč pred tednom dni na ministrstvu pojavil potrjen primer okužbe z novim koronavirusom. Gre za osebo, ki je bila tri dni pred tem na sestanku v zaprtem prostoru, na katerem je bila tudi Tina Bregant. Več uslužbencev ministrstva, ki so bili v stiku s to osebo, je zato prejšnje dni delalo od doma, med drugim tudi Bregantova. Ministrstvo jih bo po naših informacijah po priporočilu epidemiologov v začetku prihodnjega tedna napotilo na test.
Četudi Bregantova, sicer po stroki zdravnica, pri sebi ni zaznala nobenih simptomov virusa, so priporočila NIJZ jasna. V času samoizolacije, ki traja deset dni, oseba ne sme odhajati od doma, sprejemati obiskov ali hoditi na javne kraje. V največji možni meri se mora izogibati stikov z drugimi ljudmi. Tudi po pravilih ministrstva morajo osebe, ki so bile v stiku z okuženim, a se počutijo dobro in želijo delati, to početi od doma, dokler ne dobijo negativnega testa.
Bregantova je ravnala drugače. Ko je Gantar včeraj popoldne napovedal njeno razrešitev, je še v času, ko bi morala biti v samoizolaciji, posnela pogovor za televizijsko oddajo Odmevi, sicer na prostem, v neposredni bližini svojega bivališča. Od njenega stika z okuženim do gostovanja v Odmevih je minilo devet dni, testa pa še ni opravila. Srečanje z novinarsko ekipo Odmevov ni bilo nujne narave. Še junija letos je Tina Bregant sicer na vprašanje, kako resno moramo spoštovati karanteno, če smo bili v stiku z okuženim, odgovorila: "Izolirajmo se, se ne družimo, ne hodimo v trgovino, ne trosimo virusa, vedimo se odgovorno in zaščitimo vse, ki jih imamo radi." Na ministrov komentar še čakamo.
Gantarjeva odločitev, da razreši Bregantovo, je plod že več mesecev rastočega ministrovega nezadovoljstva z delom državne sekretarke. Očital ji je soliranje, saj za več njenih navodil, sestankov in odločitev ni vedel. Sodu naj bi dno izbila njeno navodilo, da lahko v domovih za starejše delajo tudi okužene osebe, če ne kažejo simptomov, s čimer se nista strinjala ne Gantar ne vodja strokovne skupine Bojana Beović. Prav tako Bregantovi več mesecev ni uspelo sklicati seje strokovne skupine za modeliranje in napoved razvoja epidemije, ki bi državi omogočila njeno natančnejše spremljanje in olajšala odločitve o ukrepih.
"Nisem prepričana, koliko je bil minister pripravljen poslušati določene argumente. Sama sem se trudila po najboljših močeh, očitno pa nisem izpolnila njegovih pričakovanj," je Bregantova včeraj dejala novinarju Odmevov.
"Ministrstvo za zdravje in strokovna skupina sta jasno definirala in zdravnikom poslala navodila, kako definirati tesne tvegane stike, tudi napotek, koliko časa traja izolacija in koga poslati na odvzem brisa. (...) Treba je identificirati visoko tvegan stik, pri tem pa zagotoviti 10-dnevno karanteno. Če pa vmes oseba zboli, se 'prekvalificira' v izolacijo in osebo pošljemo na testiranje ter ugotovimo, ali je okužena ali ne. Kakršno koli odstopanje od tega je lahko stvar posameznih situacij, ki pa niso znotraj epidemioloških priporočil."
(Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni, 29. oktober)
Bo Janša Gantarju dovolil zamenjavo?
Toda njena zamenjava utegne še poslabšati že tako napete odnose med Gantarjem in predsednikom vlade Janezom Janšo. Ni skrivnost, da ima Bregantova tesno politično zaslombo v SDS in NSi, zaradi česar se utegne vladno odločanje o njeni razrešitvi zavleči. To nakazuje že včerajšnja Janševa objava na družbenem omrežju Twitter. Od UKC Ljubljana je namreč javno zahteval podatke, kakšna je vloga bodočega državnega sekretarja Uroša Prikla pri kupovanju domnevnih predragih hitrih testov. Prikl, nekdanji poslanec DeSUS, je sicer od spomladi zaposlen v UKC Ljubljana kot vodja nabave storitev in nemedicinskega materiala.
Kakšna so dejstva? Na javni razpis UKC Ljubljana za nabavo hitrih antigenskih testov se je prijavilo 31 domačih in tujih posrednikov. Cene testov na slovenskem trgu se glede na vrsto, tip, zanesljivost in način odčitavanja rezultatov trenutno gibljejo od 7 do 40 evrov. V UKC Ljubljana so pred dnevi kupili 53.000 hitrih testov znamke Sofia, ki jih proizvaja ameriški Quidel. Zanje so plačali 22 evrov na kos, kar je precej ceneje kot v Splošni bolnišnici Novo mesto. Dejansko je bila ponudba podjetja Genos sprva višja in so jo šele s pogajanji občutno znižali. Težava je v tem, da je bil posel oddan še pred zaključkom javnega razpisa. Z izbranim dobaviteljem so se o dobavi hitrih testov dogovorili, še preden bi se iztekel rok za oddajo ponudb.
Po besedah poznavalca razmer je trenutno ključna težava dobavljivost hitrih testov, saj so večje države že pred časom pri proizvajalcih naročile ogromne količine, manjši pa bodo morali počakati oziroma kupiti druge, dražje teste.
