Silvo Berdajs močnejši kot kadarkoli prej, njegov največji nasprotnik obupal

Albert Pavlič, dolgoletni predsednik Sindikata železničarjev Slovenije (SŽS), odhaja s Slovenskih železnic (SŽ).

To informacijo nam je danes potrdil Pavlič. "V prihodnjih dneh bom začel postopek odpovedi. O razlogih in ozadjih, povezanih z mojo odločitvijo, bom spregovoril na novinarski konferenci v prihodnjih dneh. Prav tako o svojih nadaljnjih aktivnosti," je pojasnil Pavlič, nekdanji delavski direktor SŽ, ki je bil s tega položaja razrešen marca letos po sporu s predsednikom sveta delavcev SŽ Silvom Berdajsom.

Ključni mejnik sindikalne vojne

Vrsto let pred tem sta Berdajs, zdaj generalni sekretar sindikata strojevodij, in Pavlič skupaj obvladovala železničarske sindikate. Ti so v njunem obdobju veljali za močnejše od poslovodstev. Berdajs in Pavlič sta bila strankarska kolega (oba sta člana SDS) in prijatelja.

Napovedani Pavličev odhod je eden od pomembnih, morda celo ključnih mejnikov spopada, ki že nekaj časa pretresa temelje SŽ. Pavlič namreč v razmerju sil še vedno veljal za Berdajsovega najmočnejšega nasprotnika.

Čeprav je Berdajs z različnimi metodami v zadnjih mesecih pritiskal na zaposlene, ki so ostali zvesti Pavliču, imajo ti še vedno v rokah svete delavcev dveh družb: SŽ - Potniški promet in SŽ - Tovorni promet. Prav tako Pavličevi ljudje obvladujejo SŽS, ki je z 2.000 člani največji posamični železničarski sindikat.

Moč Silva Berdajsa spet raste

Po tem, ko smo objavili posnetek telefonskega pogovora, v katerem je odkrito grozil enemu od zaposlenih iz Pavličevega tabora, se je Berdajsov položaj zdel omajan. Zoper njega so na SŽ uvedli disciplinski postopek, pod pritiskom Slovenskega državnega holdinga (SDH) in preostalih članov pa je moral odstopiti iz nadzornega sveta SŽ kot predstavnik zaposlenih.

Toda danes je Berdajs še močnejši kot prej:

1. Trdno obvladuje delavske organe v šestih družbah iz poslovnega sistema SŽ: matični družbi SŽ, Vleki in tehniki (SŽ - VIT), SŽ - Infrastrukturi, Železničarskem invalidskem podjetju (SŽ - ŽIP), Železničarskem gradbenem podjetju (SŽ - ŽGP) in Prometnem inštitutu.
2. Tudi vse preostale ključne položaje zasedajo njegovi ljudje. Delavska direktorica SŽ je njegova izbranka Nina Avbelj Lekić, članica SDS. V nadzornem svetu, iz katerega je Berdajs po objavi omenjenega telefonskega pogovora moral odstopiti pod pritiskom preostalih članov in Slovenskega državnega holdinga (SDH), pa namesto njega kot predstavnik zaposlenih sedi Zlatko Ratej, Berdajsov tesen zaupnik.
3. Iz sindikata strojevodij je izključil nekdanjega dolgoletnega predsednika Slavka Kmetiča, "očeta" železničarske stavke leta 1988. Kmetič je velik Berdajsov kritik. Označil ga je za "predstavnika izrojenega sindikalizma". "Berdajsovi sindikalisti na SŽ so danes to le še na papirju. Vsi sedijo na dobro plačanih funkcijah, zaradi katerih so pozabili, kaj je bistvo sindikalnega delovanja. To ni soupravljanje podjetja, ampak boj za pravice zaposlenih," je opozarjal Kmetič.

Zavezništvo Mes - Berdajs

Po informacijah iz več virov je Berdajs v zadnjih mesecih stopnjeval pritisk na Pavličev tabor, pri tem pa očitno dokončno sklenil zavezništvo z generalnim direktorjem SŽ Dušanom Mesom.

Ta se v zadnjih mesecih vsaj uradno ni opredeljeval za eno od strani v sindikalni vojni. Po tem, ko je pred poletjem "preživel" dolgo pričakovano revizijo računskega sodišča, je Mes očitno uvidel, da se bo moral še močneje nasloniti na Berdajsa.

Prejšnji teden je namreč poslovodstvo SŽ svetom delavcev predstavilo sanacijske ukrepe. Na železnicah so jih začeli pripravljati po tem, ko so konec lanskega leta prejeli revizijo nemške svetovalne hiše Transcare o učinkovitosti procesov v skupini.

Ključna ugotovitev je bila, da je na SŽ približno 1.400 zaposlenih odveč. Nemci pa so na številnih področjih našli večje potencialne prihranke.

Podpora ukrepom v zameno za proste roke?

Prvi mož SŽ za uresničitev teh načrtov potrebuje podporo glavnega sindikalista, ki naj bi po njegovem mnenju že v preteklosti pokazal veliko razumevanja pri krčenju števila zaposlenih na SŽ v času sanacije.

Že v začetku julija je Berdajs na eni od sej sveta delavcev Mesa opomnil, da "ugotovitve družbe Transcare niso skladne z željami posameznih družb po dodatnih zaposlitvah". Ob tem je izrazil upanje, da "se bodo te številke uskladile in da bo prišlo do optimalnega potrebnega števila izvajalcev na posameznih delovnih mestih".

"Ukrepe že izvajamo. Sam sem izjavo gospoda Berdajsa razumel kot podporo," je takrat dogajanje komentiral Mes. Toda v Pavličevem taboru je že takrat vladal strah, da bo Berdajs v zameno za zeleno luč od Mesa dobil bianco menico za kadrovanje v poslovnem sistemu SŽ.

Eni za stavko, drugi so jo blokirali

Že spomladi so v SŽS napovedali opozorilno stavko, s katero so zahtevali, da vodstvo vse zaposlene obravnava enakopravno. Del zaposlenih na SŽ, v največji meri strojevodje, ki so ključna baza Silva Berdajsa, se je po njihovem mnenju znašel v privilegiranem položaju, saj prejema dodatke, ki jih drugi zaposleni ne.

Po tem, ko je bila junija z dogovor zamrznjena, pa so v SŽS za konec avgusta načrtovali opozorilno stavko na območju Luke Koper. Pri njeni zaustavitvi so Mesu očitno pomagali tudi Berdajsovi sindikalisti.

Dokumenti, ki smo jih pridobili, namreč dokazujejo, da je Sindikat železniškega transporta (SŽTS) posameznim članom podelil posebno priznanje za "zaščito delavskega soupravljanja in ugleda železnic v času stavkovnih aktivnosti SŽS". Gre za sindikat, ki mu predseduje Berdajsov zaupnik Jože Pavšek, eden od dveh predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu SŽ.

Je SŽ res grozila naravna nesreča?

Več zaposlenih iz Pavličevega tabora se je v zadnjih tednih znašlo na udaru nadrejenih.

Enemu od prometnikov (podatke hranimo v uredništvu), ki je zaposlen v družbi SŽ - Infrastruktura, so s posebnim sklepom odredili nadurno delo. To so utemeljili s "pričakovanjem naravne ali druge nesreče" na železniškem odseku med Celjem in Rimskimi Toplicami v poletnih mesecih.

V postopku se je znašla tudi Vlasta Klaneček, članica sveta SŽS, ki jo je Pavlič pred časom želel videti na položaju delavske direktorice SŽ - Potniškega prometa.

Sprožil ga je direktor te družbe Boštjan Koren. Očita ji, da je kršila obveznosti iz delovnega razmerja. V enem od telefonskih pogovorov naj bi namreč grozila novi delavski direktorici SŽ Nini Avbelj Lekić in "s tem izkazala nepravilen odnos do sodelavke". Kot že omenjeno, Avbelj Lekićeva spada v Berdajsov tabor. Klanečkova naj bi v postopku vse očitke zanikala.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net