Reševal je Jureta Jankovića, zdaj lobira za energetski posel desetletja v Ljubljani

Ko se je Mestna občina Ljubljana (MOL) pred leti odločila, da se glavno mesto po letu 2022 v večinoma ne bo več ogrevalo na premog, ampak na plin, je postalo jasno, da se v Ljubljani obeta boj za energetski posel desetletja.

Oktobra 2017 je družba Energetika Ljubljana, ki je v lasti MOL, objavila javni razpis za izbiro dobavitelja glavne tehnološke opreme za izgradnjo plinsko-parne enote v ljubljanski toplarni. Nanj se je prijavilo devet ponudnikov. V začetku meseca sta se v finale uvrstila dva:

• slovenska podružnica nemške multinacionalke Siemens, ki bi dobavila opremo, jo montirala in opravila gradbena dela za dobrih 194 milijonov evrov brez DDV,
• grška družba Mytilineos Holdings. Njena ponudba je vredna slabih 134 milijonov evrov brez DDV.

Kot so nam pojasnili na MOL, se bodo pogajanja z obema ponudnikoma nadaljevala danes. A že zdaj so Grki v veliki prednosti. Njihova ponudba je namreč pri enakem paketu opreme, del in storitev kar za 60 milijonov evrov cenejša od Siemensove.

Lobist iz Miloševićevega in Vučićevega kroga

To je v krogih blizu nekaterih ponudnikov sprožilo ugibanja, ali so v Siemensu tako visoko ponudbo dali, ker so se vnaprej sprijaznili, da posla ne bodo dobili. Tudi zato, ker se po naših informacijah na strani Grkov pojavljajo lobisti, poslovno povezani z nekaterimi člani družine Janković.

Več virov nam je tako v zadnjih dneh potrdilo, da družbi Mytilineos Holdings pri pridobivanju posla v Ljubljani pomaga Petar Komljenović. Gre za srbskega poslovneža, ki ima že od devetdesetih let odlične zveze z vrhovi tamkajšnje politike.

Takrat je bil po ugotovitvah policije vpleten v tihotapljenje cigaret, o čemer so leta 2007 poročali novinarji zdaj že nekdanje televizije B-92. Šlo je za posel, v katerega so bili v času sankcij proti Srbiji vpleteni nekateri ključni igralci tamkajšnjega političnega in poslovnega življenja. Uvažal jih je prek ciprskih in grških podjetij. Pri tem naj bi sodeloval tudi z Markom Miloševićem, sinom nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića.

Tudi zdaj je Komljenović eden najuspešnejših in vplivnih podjetnikov v Srbiji. Dobre povezave ima z Miroslavom Miškovićem, lastnikom Delte, ki je v Ljubljani zgradila Hotel Intercontinental, zanimal pa se je za trgovski center v Stožicah. Po poročanju srbskih medijev je Komljenović vrsto let financiral Srbsko napredno stranko (SNS), ki jo vodi aktualni predsednik Srbije Aleksandar Vučić, v času Miloševićevega režima minister za informiranje.

Pomoč Juretu Jankoviću pred davčnimi inšpektorji

Komljenović je povezan tudi z družino Janković. Njegovo ime je mogoče najti v dokumentih slovenske finančne uprave (FURS), ki je ugotovila, da je Jure Janković razpolagal s sredstvi za zasebno porabo in premoženjem, ki je za milijon evrov presegalo njegove dohodke. Z odločbo, ki jo je septembra lani potrdilo vrhovno sodišče, mu je naložila plačilo skoraj 422.000 evrov dodatnih davčnih obveznosti.

V davčnem postopku proti Juretu Jankoviću je imel Komljenović vlogo ključnega člena njegove obrambe. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, je namreč razvidno:

1. Jure Janković je inšpektorje poskušal prepričati, da gre pri milijonu evrov razlike med premoženjem in prihodki za denar, ki mu ga je v letih 2005 in 2008 v dveh obrokih posodilo Komljenovićevo srbsko podjetje Interspeed (zdaj je v stečaju). Po tej razlagi je tedaj še 25-letni Jure Janković prvi obrok posojila prejel še v času, ko je Zoran Janković vodil Mercator.
2. Kot dokaz je Jure Janković Fursu predložil žige v potnem listu, ki jih je dobil ob prehodu meje, potrdilo, da ima v sefu Nove Ljubljanske banke (NLB) 582.000 gotovine, in Komljenovićevo pisno izjavo, da mu je ta res posodil denar.
3. Komljenović je Fursu zatrdil še, da je Janković njegov dolgoletni znanec, s katerim sta sodelovala pri skupnih projektih. V postopku pred srbsko davčno upravo je izročil kopije potrdil, iz katerih ni razvidno, kje mu je izročil denar.

Posojilo brez dogovora o vračilu, zavarovanju in obrestih

A davčnih inšpektorjev jima ni uspelo prepričati. Furs je v odločbi zapisal, da "Jankovićeve navedbe (...) lahko nakazujejo na prikrivanje resničnega vira premoženja".

Komljenović je namreč domnevno posojilo Juretu Jankoviću odobril, ne da bi se z njim dogovoril o zapadlosti vračila, zavarovanju in obrestovanju posojila. Dogovorila naj bi se, da se bo en del poravnaval z vračilom v denarju, preostali znesek pa z investicijo v skupne projekte. Svoj odnos gradita na "medsebojnem zaupanju in dolgoletnem poznanstvu", je razložil Komljenović.

Po oceni Fursa Janković "ni predložil dokazil, ki bi nedvomno pričale", da njegovo posojilno razmerje v resnici obstaja. Temu so pozneje pritrdili tudi pritožbeni organi: ministrstvo za finance, upravno in vrhovno sodišče. K pritožbi na odločbo je Jure Janković leta 2012 predložil tudi mnenje družbe Imperij davčnega svetovanja, ki jo je takrat še vodil Rok Snežič.

Zoran Janković je v zadnjih letih večkrat poudaril, da posli njegovih sinov niso vezani na MOL. A poslovne povezave Petra Komljenovića, ki v Sloveniji odpira vrata grškemu ponudniku opreme za novo plinsko enoto toplarne, z Juretom Jankovićem so dolgega datuma.

Komljenović je slovenskim in srbskim davčnim organom zatrdil, da Jureta Jankovića pozna že več kot deset let. "Z njim sodelujem z namenom, da bi v Srbijo pripeljal potencialne investitorje," je v pisni izjavi Fursu zapisal Komljenović. Del posojenega zneska naj bi po njegovih takratnih navedbah pobotal z eno od investicij. S katero, tedaj ni razkril.

Vprašanja za Zorana Jankovića

Na župana Zorana Jankovića smo zato naslovili več vprašanj. Njegove odgovore objavljamo v celoti.

Ali ste v zadnjem letu dni kakor koli vplivali ali poskušali vplivati na potek izbire dobavitelja glavne tehnološke opreme za izgradnjo plinsko-parne enote v enoti TE-TOL, ki jo kupuje Energetika Ljubljana?

Ne.

Ali ste bili kadar koli s tem v zvezi v stikih s člani razpisne komisije ali vodstvom Energetike Ljubljana?

O izgradnji plinsko-parne turbine kot največji investiciji Javnega podjetja Energetika Ljubljana se redno seznanjam kot največji družbenik v pogovoru z vodstvom in prek gradiv na skupščini Javnega holdinga Ljubljana v letnih in medletnih informacijah. O tem se lastniki pogovarjamo in seznanjamo že tri leta.

Kako komentirate informacije, da ste osebno naklonjeni grškemu ponudniku Mytilineos Holdingu? Ali to drži?

Moja osebna naklonjenost ne vpliva na postopek, sem pa vedno naklonjen tistemu, ki ponudi najboljšo storitev za najugodnejšo ceno. V zadnjih treh letih sem se pogovarjal tudi s Siemensom, d. o. o., Ljubljana, ki nastopa kot ponudnik skupaj s Consortium Siemens AG Osterreich in z GE Global Parts & Products GmbH, Švica.

Pogajanja so pri nas vedno odprta za javnost, lahko se jih udeleži, kdor želi, na pogajanjih pa je zbran tisti ponudnik, ki za najnižjo ceno ponudi najboljšo in najkakovostnejšo storitev ali blago, ki je skladno z razpisno dokumentacijo.

Ali ste o tem poslu kadar koli govorili z g. Petrom Komljenovićem in g. Draganom Markovićem – Palmo? Če, za koga sta po vašem vedenju lobirala v postopku?

Ne.

Zakaj je Ljubljano obiskal častni konzul Grčije?

Pri tem poslu naj bi namreč Grkom pomagal še en lobist iz Srbije – tamkajšnji politik Dragan Marković, znan pod vzdevkom Palma. Gre za nekdanjega župana občine Jagodina, ki je septembra lani postal častni konzul Grčije v Srbiji. Na slovesnosti ob njegovem imenovanju za častnega konzula je bil navzoč tudi srbski minister za zunanje zadeve Ivica Dačić.

V srbski javnosti je Palma, ki je bil v devetdesetih letih zaupnik zloglasnega Željka Ražnjatovića Arkana, znan kot z naskokom najbolj nestrpen in politik z nestrpnimi in homofobnimi stališči. Zdaj je vodja mestnega sveta Jagodine in predsednik stranke Enotna Srbija.

A Palmovo omrežje sega čez meje Srbije. Lani decembra ga je tako sprejel zagrebški župan Milan Bandić, januarja pa je z delegacijo Jagodine obiskal Ljubljano in se srečal z županom Jankovićem. Ob tej priložnosti je Palma zaprosil slovenski parlament, naj srbskemu prebivalstvu v Sloveniji dodeli status nacionalne manjšine.

Energetika Ljubljana: pogovore vodi projektna skupina

V Energetiki Ljubljana, ki jo vodi Samo Lozej, so nam pojasnili, da "je konkurenčni dialog s ponudnikoma vodila projektna skupina". Imen njenih članov na Energetiki ne razkrivajo zaradi varovanja osebnih podatkov, vsi pa so zaposleni ali v Energetiki ali v Javnem holdingu Ljubljana. Poudarili so, da Zorana Jankovića ni med osebami, ki so lani vodile pogovore s ponudniki.

Nova plinsko-parna enota bo sicer z letom 2022 nadomestila premogovna bloka 1 in 2 v ljubljanski toplarni, s tem pa uporabo premoga znižala za 70 odstotkov. Imela bo precej manjšo moč, kot jo imajo sedanji premogovni bloki.

Premogovni blok 3, ki je bil leta 2008 predelan z namenom sokurjenja premoga in lesnih sekancev, bo ostal v obratovanju. Po napovedih bo toplarna s premoga v celoti prešla na plin ali druge vire energije okrog leta 2035.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net