Novi univerzi je vladajoča koalicija lani jeseni želela pomagati s podtaknjenim členom v šestem paketu protikoronske zakonodaje, s katero bi pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda preverjali šele pri drugem naslednjem podaljšanju akreditacije.
Novi univerzi namreč ni šel v prid novembra leta 2016 spremenjeni 14. člen zakona o visokem šolstvu, ki je zaostril pogoje za ustanovitev univerze. Zakon je določil, da je treba izpolnjevanje novih pogojev preveriti pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije.
Novelo zakona so začeli pripravljati že v času ministra Jerneja Pikala, sprejet pa je bil v času ministrice Maje Makovec Brenčič iz vrst SMC. Kot je pojasnjeval Pikalo, je bil namen sprememb v letu 2016 predvsem izboljšati kakovost delovanja visokošolskih zavodov in raven financiranja: "Da bi bila kakovost na visoki ravni, zavod potrebuje lastne zaposlene, prostore, knjižnice, laboratorije … kar pred tem zakonom ni bila povsod norma."
Janševa vlada pa je zdaj s protikoronsko zakonodajo želela z prestavitvijo roka za izpolnjevanje pogojev pomagati predvsem Jambrekovi univerzi. A ji ni uspelo. Agencija za kakovost v visokem šolstvu bo izpolnjevanje pogojev tako preverjala že ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije.
Preberite še:
Roku Snežiču bi vzeli doktorski naziv
Odločitvi pritrdil tudi Klemen Jaklič
Ustavno sodišče je v odločbi opozorilo, da proti protikoronski zakonodaji ni mogoče vlagati referenduma. Zato je preverjalo, ali je podaljšanje obdobja, v katerem morajo obstoječi visokošolski zavodi zadostiti spremenjenim, strožjim pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda, po vsebini nujni ukrep za odpravo posledic naravne nesreče.
Državni zbor in vlada bi po navedbah ustavnega sodišča morala utemeljiti, da gre v konkretnem primeru za zakon o nujnih ukrepih, pri čemer morajo razlogi v bistvenem izhajati že iz sklepa o nedopustnosti referenduma. Vendar pa v tem primeru po njihovi presoji ta zahteva ni bila izpolnjena. Vpliva epidemije na možnost izpolnjevanja strožjih pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda namreč vlada in državni zbor nista izkazala oziroma razumno utemeljila.
Zanimivo je, da se je pozitivno do te odločitve ustavnega sodišča posebej opredelil ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki je spisal ločeno pritrdilno mnenje. To ni presenečenje, glede na to, da so že dlje časa v univerzitetnih krogih znana nesoglasja med Jakličem in rektorjem Nove univerze Matejem Avbljem.
"Če so sodišča in nekateri upravni organi podaljšali roke pri nekaterih svojih postopkih, jih nikjer niso vnaprej podaljšali za tako dolgo dobo, kot je doba petih let. Tako dolgo podaljšanje je ukrep predvidel izključno za obnovitev akreditacij visokošolskih zavodov," je opozoril Jaklič.
Peter Jambrek, dolgoletni ideolog stranke SDS, je po zaslugi velikodušnosti ideoloških somišljenikov v resorju za visoko šolstvo v letih 2004–2008 prišel do akreditacij – in koncesij – za svoje zasebne fakultete, ki so nato v Novi Gorici ustanovile zasebno Novo univerzo. Fakultete, ki so danes vključene v Novo univerzo – Evropska pravna fakulteta, Fakulteta za državne in evropske študije in Fakulteta za slovenske in mednarodne študije – so doslej od države dobile že preko 20 milijonov evrov koncesij, je pred časom poročala Mladina. A dotok teh sredstev je zdaj pod vprašajem in že prihodnje leto bi Nova univerza utegnila zaiti v hude škripce. Univerza namreč ne izpolnjuje vseh zakonskih pogojev, potrebnih za pridobitev akreditacije.
Ustavno sodišče je odločalo na podlagi zahteve nekdanjega rektorja Univerze v Mariboru Danijela Rebolja.
Preberite še:
Trikotnik SDS-Jaklič-Toplak za obračun z ustavnim sodiščem
