Golob in KPK, ki ne preganja korupcije. In obletnica Janševe prodaje Mercatorja. #podkast

"Medtem ko smo se s Hrvaško vrsto let prepirali za nekaj metrov meje, je Zagrebu uspel šah mat. S pametno izpeljano kapitalsko operacijo so Hrvati prevzeli ključne dele slovenske prehranske verige," je v novi epizodi Reporter podkasta dejal Primož Cirman, odgovorni urednik necenzurirano.si.

Avtor: Uredništvo
petek, 15. 8. 2025, 05:55


1755076909-dsc02802-1755076851110
"Vse, od degradacije Mercatorja iz regionalne korporacije v lokalnega trgovca do prodaje Droge Kolinske, Radenske, Fructala in Pivovarne Laško, pozneje tudi Panvite in Celjskih mesnin, skratka praktično celotne slovenske prehranske verige, ki so jo v večini prevzeli Hrvati, ima svoj temelj v tistem sestanku," je poudaril Primož Cirman.
Jure Klobčar

Primož Cirman in odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla sta se v pogovoru spomnila na 20. obletnico sestanka v kabinetu takratnega predsednika vlade Janeza Janše. "Bil je petek, 12. avgusta 2005. Janša je takrat odprl predor Trojane in se odpeljal nazaj v Ljubljano, kjer sta ga čakala Boško Šrot in Igor Bavčar skupaj s takratno državno sekretarko Andrijano Starino Kosem. "Zamujal je pa pokojni Matjaž Gantar, ki naj bi zadevo spravil v javnost," ga je dopolnil Šurla. 

"Uradna razlaga je bila, da je šlo za sestanek o pomoči slovenskim živilcem pri prodoru na jugovzhodne trge. Le tri tedne pozneje pa sta Pivovarna Laško in Istrabenz brez razpisa od takratnega Kada in Soda kupila velika paketa delnic Mercatorja. S tem smo dobili dva tajkunska imperija, ki sta se razrasla, pred volitvami leta 2008 pa prišla do točke, ko ju je vladajoča politika začela dojemati kot grožnjo, zato se ju je Janša odločil uničiti," je dejal Cirman, ki je bil takrat zaposlen na Delu. 

Prav Delo, ki so ga Laščani dali Janši v nekakšen najem, je bil ključni del dogovora med njim in Šrotom. Šurla, takrat novinar tednika Mag, ki ga je Delo kupilo leta 2005, je spomnil, da je že dve leti pozneje prišlo do razdrtja dogovora, zaradi česar je moral odstopiti odgovorni urednik Dela Peter Jančič.

Sledil je spopad poslovnih omrežij iz bližine SDS za Petrol, v kateri se je Bavčarjev Istrabenz finančno izčrpal, po izbruhu svetovne finančne krize pa so lastniške deleže v močno zadolženi Pivovarni Laško prevzele banke. Te so nato leta 2013, v času vlade Alenke Bratušek, skupaj z Laščani večinski lastniški delež Mercatorja prodale hrvaškemu Agrokorju.

Sogovornika ugotavljata, da je imel sestanek Janša-Šrot-Bavčar tako politične kot geostrateške posledice. Del dogovora je bila zamenjava tedanjega prvega moža Mercatorja Zorana Jankovića, ki je pred tem želel izpeljati menedžerski odkup. "Leto dni pozneje je bil Janković izvoljen za župana Ljubljane, čeprav mi je pred tem v intervjuju prisegal, da ga politika ne zanima. To je bil prvi večji politični poraz SDS po letu 2004. Takrat smo videli prvi primer, ko si je Janša na oblasti sam ustvaril političnega sovražnika. Zgodba se je ponovila leta 2021, ko so se v SDS s čela Gen-I odločili odstraniti Roberta Goloba, ki je pol leta pozneje slavil na parlamentarnih volitvah," je poudaril Cirman. 

"Pozneje smo videli, da je bil Mercator le sredstvo, s katerim je največji hrvaški tajkun Ivica Todorić reševal svoj imperij. Cel ta proces, od degradacije Mercatorja iz regionalne korporacije v lokalnega trgovca do prodaje Droge Kolinske, Radenske, Fructala in Pivovarne Laško, pozneje tudi Panvite in Celjskih mesnin, skratka praktično celotne slovenske prehranske verige, ki so jo v večini prevzeli Hrvati, ima svoj temelj v tistem sestanku," je o tej temi dodal Cirman.

Šurla in Cirman sta govorila tudi o postopku Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) proti Golobu, ki mu očita kršenje integritete. Cirman v tej zadevi vidi popotresne sunke konflikta med politikom Golobom in političarko Tatjano Bobnar, ki je postala ministrica za notranje zadeve na temelju obljub, da bo koalicija razčistila s spornimi dejanji in praksami iz prejšnjega mandata. Še pol leta po teh njunih pogovorih, kjer imamo besedo proti besedi, pa je sedela v vladi. 

Cirman težavo vidi drugje. "Pred dnevi je Igor Lukšič izjavil, da levi ali desni del politične javnosti pričakuje od KPK, da odstrani politične nasprotnike. Ta državni organ je bil v osnovi ustanovljen za pregon korupcije v javnih sferah. Danes se kljub velikim pooblastilom, ki jih ima, ne ukvarja s spornimi javnimi razpisi, karteli ali nenavadno velikim premoženjem nekaterih funkcionarjev, ampak z integriteto," je pojasnil Cirman.

Ostale teme iz podcasta:

-       zakaj danes ni več omrežja Foruma 21? In kdo so danes ljudje, ki imajo v rokah kapitalske vzvode?

-       kaj je v svojih knjigah zapisal preminuli Zdenko Roter, nekdanji akademik, obveščevalec in svetovalec Milana Kučana?

-       ali je slovensko pravosodje sploh še sposobno obdelati največje korupcijske primere?

Vabljeni k poslušanju.

Prisluhnite tudi ostalim našim podkastom