V tri milijarde evrov vrednem interventnem zakonu za zajezitev epidemije COVID-19 si je vlada Janeza Janše vnesla člen, ki ji omogoča zvišanje plač tudi za 100 odstotkov.
Podrobno branje tega člena razkriva, da bodo predsednik vlade, ministri in državni sekretarji namreč upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, ki ga je zakon predvidel za zdravstveno osebje in druge zaposlene v javnem sektorju. Prejeli ga bodo lahko v višini tudi do sto odstotkov osnovne plače. Ne le, da bi si lahko z izplačilom dodatka posamezni ministri izničili 30-odstotno znižanje plač, ki ga zanje predvideva isti zakon, ampak bi bile plače v primeru izplačila dodatka bistveno višje kot pred krizo. Do te spremembe ministri niso bili upravičeni do nikakršnih dodatkov, razen do dodatka na delovno dobo.
Kaj pravi ministrstvo
Na ministrstvu za javno upravo niso ne potrdili ne zanikali, da so do izplačila dodatka upravičeni tudi člani vlade. Pojasnili so le, da so po zakonu do dodatka "upravičeni zaposleni, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije COVID-19".
Toda že samo besedilo 71. člena, ki določa dodatek, ne ločuje med funkcionarji in javnimi uslužbenci, ampak govori o "zaposlenih v javnem sektorju". Mednje v času trajanja mandatov sodijo tudi člani vlade. Da člen zajema tudi ministre in državne sekretarje, nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov blizu vlade. Koalicija je sicer v državnem zboru zavrnila amandma Levice, ki je želela doseči, da 71. člen ne bi veljal za funkcionarje, za katere zakon določa znižanje plače.
"O višini tega dodatka v javnem sektorju odloči predstojnik s sklepom. Pri določitvi upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka," so pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Boštjan Koritnik.
Plače gor, nato dol – in zdaj spet gor?
To torej pomeni, da bi višino dodatka za posamezne ministre po predlogu zakona določal Janša, državnim sekretarjem in ostalim funkcionarjem v posameznih resorjih pa ga bodo odrejali ministri. Seveda tudi ostalim javnim uslužbencem, ki so že sicer upravičeni do dodatkov.
Po sedanjem plačnem sistemu spadajo ministri v 64. plačni razred, ki jim prinaša 5211 evrov osnovne bruto plače. Ta bi se jim zdaj začasno nižala na 3648 evrov evrov bruto. Enako tudi državnim sekretarjem, ki bi v času epidemije prejemali okoli 3000 evrov bruto osnovne plače.
Plače članov vlade že vse od izbruha epidemije burijo duhove javnosti. Kot je znano, si je Janševa vlada že v prvih dneh mandata plače zvišala z uvrstitvijo ministrov in državnih sekretarjev v višje plačne razrede. S tem bi se njihova mesečna plača zvišala za okrog 400 evrov bruto.
-> Kolikšne so plače funkcionarjev
Po ogorčenju predstavnikov delodajalcev, sindikatov in javnosti, ki so vladi zamerili zviševanje plač v času krize, je sledil preobrat. Vlada je pred dvema tednoma sporočila, da bo funkcionarjem, med katerimi so tudi ministri, plače znižala in to za 30 odstotkov.
Največji poraženci so tožilci
Z 69. členom interventnega zakona je tako znižala plače funkcionarjem, uvrščene v plačne podskupine A1, A2 in A4. Vanje sodijo predsednika vlade in republike, ministri, poslanci državnega zbora, predsednik računskega sodišča in njegov namestnik, varuh človekovih pravic, predsednik državne revizijske komisije, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), informacijska pooblaščenka ...
Medtem ko je iste plače pustila županom, izjemo pa naredila pri funkcionarjih ustavnega sodišča, so na drugem bregu recimo ostali vsi vrhovni in okrožni državni tožilci. Osnovna plača okrožnega državnega tožilca, zaposlenega v 50. plačnem razredu, bi se tako s 3000 evrov bruto znižala na približno 2100 evrov bruto.
To je po naših informacijah v tožilskih vrstah sprožilo nemalo nezadovoljstva. Z znižanjem plač ministrov, poslancev in drugih funkcionarjev bo vlada v dveh mesecih prihranila približno 1,5 milijona evrov. Ocen, koliko denarja bodo posamezne skupine, ki so si znižale plače, porabile za dodatke, še ni.
Vrsto let je sicer veljalo le, da funkcionarjem pripada za delovno dobo v višini 0,33 odstotka od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe. Tožilcem in sodnikom pa pripadajo tudi dodatki za dvojezičnost, položajni dodatek, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času in za pripravljenost.
Kdo lahko dobi dodatek za rizične razmere?
Javnim uslužbencem po kolektivni pogodbi pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov osnovne plače. Kdo si ga bo lahko izplačal?
Kot piše v navodilu, ki ga je na naslove različnih resorjev, institucij in proračunskih porabnikov poslal minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ga ne bodo smeli dobiti javni uslužbenci, ki opravljajo delo na domu. "Ti sicer opravljajo redne naloge, vendar ne v okolju, ki bi bilo izpostavljeno tveganju za njihovo zdravje zaradi opravljanja teh nalog," je zapisal minister.
O tem, kdo je upravičen do dodatka, presoja le delodajalec. Toda, opozarja Koritnik, predstojniki so odgovorni za učinkovito in gospodarno rabo javnih sredstev. Na ministrstvu jih zato "želijo spodbuditi, da zagotovijo, da bodo od doma na delo prihajali zgolj tisti javni uslužbenci, ki zaradi vsebine opravljanja nalog oziroma poklicnega poslanstva ter zagotavljanja nemotenega in nujnega delovnega procesa svojega dela ne morejo opravljati na domu".
