Saga z deregulacijo cen goriva se počasi umirja, zaloge na črpalkah se polnijo, vrste krajšajo, škandal ostaja. Opozicija za nastali kaos krivi vlado, vlada trgovce, trgovci potrošnike, potrošniki pa cene. K sreči vsaj cene ne morejo nikogar okriviti. Toda kdo ima prav, kdo se moti in ali smo v verigi krivcev koga izpustili?
Odgovor je da, točno tako je. Čisto vsi imajo prav in še nekoga smo izpustili.
Gremo po vrsti. Določen delež krivde lahko pripišemo vladi. Spremembo, povišanje cen pogonskih goriv, je objavila več dni vnaprej in s tem potrošnikom dala jasno vedeti, da se rezervoar goriva splača napolniti zdaj in ne čez nekaj dni. Šlo je za dobronamerno, a naivno odločitev. Na cene goriv smo izredno občutljivi in jasno je bilo, da bo v naslednjih nekaj dneh prišlo do navala na bencinske servise po vsej državi.
Če bi spremembo oznanili v ponedeljek ob desetih zvečer, bi se cene dvignile čez noč in navala na bencinske servise ne bi bilo. Taka odločitev bi seveda ravno tako sprožila val gneva nad vlado, toda vsaj nihče ne bi ostal brez goriva. Ali je šlo za pravilno odločitev ali ne, bo pokazal čas, vsekakor sam raje vidim, da take stvari izvemo vnaprej.
O morebitni krivdi trgovcev, ki da so špekulirali s cenami in niso polnili rezervoarjev, bo odločila inšpekcija. Toda imamo še enega krivca, ki se je spretno izmaknil obtožbi, čeprav dejansko nosi levji delež krivde. Trg z gorivi v Sloveniji je pretežno duopol, skoraj 90 odstotkov trga obvladujeta samo dva ponudnika, Petrol in OMV, to stanje pa bo še poslabšalo Molov nakup bencinskih servisov OMV. Če odštejemo nišne ponudnike, ki jih lahko najdemo le, če gremo s poti, brez Petrola in OMV takorekoč nimamo trga s pogonskimi gorivi.
Preberite še:
Povolilni karies in mali črvički #kolumna
Od propagande o prihrankih do podivjanih cen
Kapitalizem temelji na tekmovalnosti med ponudniki. Brez tekmovalnosti, brez konkurence, sistem ne deluje. To je razlog, zakaj imamo protimonopolno zakonodajo in zakaj imamo občasno tožbe in sodbe zaradi zlorabe dominantnega položaja na trgu. Zavedamo se, da je prevelik vpliv enega samega ponudnika slab in je zato trg v taki situaciji potrebno strožje regulirati. Tako situacijo imamo na trgu pogonskih goriv, ki so povrhu vsega še življenjskega pomena za normalno delovanje družbe. Slišali smo grožnje tovornjakarjev, da bodo blokirali črpalke, kar naj bi po njihovih obljubah povzročilo kolaps sistema. Če lahko nedostopnost neke dobrine lahko povzroči kolaps sistema, je z regulacijo potrebno poskrbeti, da je dobrina normalno dostopna.
Do oktobra 2020 je v Sloveniji veljala ureditev, da vsaka dva tedna vlada določi največjo maržo, ki jo lahko trgovci zaračunajo za liter goriva. V tistem času je ureditev veljala le izven avtocest, toda pred tem smo dalj časa imeli regulacijo po vsej državi. Oktobra 2020 je tedanja vlada (sedaj opozicija) v navalu floskul o umiku države iz gospodarstva ukinila regulacijo cen in trgovcem omogočila prosto oblikovanje cen. Mimogrede, tedanji minister za okolje in prostor je tik pred spremembo kupil delnice Petrola, ki so kot odziv na odpravo regulacije cen poskočile. Cene delnic običajno poskočijo, če se pričakuje povišanje dobička. Petrol zaradi prosto oblikovanih cen najbrž ni mogel računati na večjo porabo goriva, je pa verjetno lahko računal na višje cene goriva.
Takratna vlada in njihovi podporniki so hitro praznovali uspeh prostega trga, ker je cena hitro padla na 0,999 evra za liter, medtem ko je bila regulirana cena dan prej 1 evro na liter. Pri polnem tanku smo lahko prihranili približno štiri cente, kar so šteli za velik uspeh akcije, igrala je godba na pihala in ognjemeti so se kar vrstili. Kapitalizem je zmagal in najboljša vlada vseh časov nam je v svoji neizmerni modrosti prinesla nižje cene pogonskih goriv: štiri cente prihranka na cel rezervoar goriva je v enem letu že skoraj dovolj za en sladoled.
Preberite še:
Pogovoriti se moramo o trgovcih #kolumna
Slabšega sistema si ni mogoče predstavljati
Cene so v naslednjih mesecih, jasno, zbezljale, dokler ni bilo treba zaradi bližajočih se volitev glede tega nekaj urediti. Vlada je tako tik pred volitvami uvedla subvencioniranje fosilnih goriv na podlagi odškodninskega zahtevka za izgubljen dobiček. Namesto, da bi vlada delovala kot vlada in sprejela uredbo, je trgovcem z nafto pustila, da cene oblikujejo po svoje, prodajo gorivo po regulirani ceni in razliko med teoretičnim dobičkom z višjo ceno in tem, kar so dejansko zaslužili, zaračunajo državi. Od tu izhaja Petrolov zahtevek za kompenzacijo 51 milijonov evrov dobička. To je razlika med dobičkom, ki so ga imeli, in dobičkom, če bi gorivo prodajali po najvišji ceni v naši okolici, približno dva evra na liter. Višina zahtevka je jasno nerealna, saj Petrol v takem časovnem obdobju nikoli ni imel tako visokega dobička, toda o tem bo moralo odločati sodišče in stroške bomo krili davkoplačevalci.
Slabšega, dražjega in manj preglednega sistema regulacije cen goriva si ne znam predstavljati. Alternativa tej neumnosti bi bila samo priznati, da je v duopolu potrebna regulacija, da regulacija največje dopustne marže deluje, saj je delovala vrsto let, in da sprostitev cen goriva ni v interesu državljanov. Vsaj tistih ne, ki tik pred spremembo ureditve nismo kupili delnic Petrola.
Zato je glavni krivec za zadnji polom s pogonskimi gorivi vlada, ki smo jo imeli oktobra 2020. Zdaj ji rečemo opozicija. In tudi zakaj je danes tam, nam je vsak dan bolj jasno.
Preberite še:
Petrol zaprl pipice ljudem, vlada pa Petrolu
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
