S tem zakonom želi v enem zamahu spremeniti kar šestnajst drugih zakonov. To so:
- Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1),
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP),
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU),
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP),
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1),
- Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT),
- Zakon o prekrških (ZP-1),
- Zakon o trošarinah (ZTro-1),
- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIRPS2122),
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR),
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o kmetijstvu (ZKme1-1),
- Zakon o ohranjanju narave (ZON),
- Zakon o športu (ZŠpo-1),
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej),
- Zakon o uradnem listu (ZUL).
Odprava administrativnih ovir in vzpostavljanje konkurenčnega poslovnega okolja, s katerimi vlada utemeljuje pripravo zakona, sta seveda vedno dobrodošla. A ko želi to izkoristiti za izboljševanje položaja posameznih družbenih skupin na račun drugih, je to slabo. Z novim zakonom o birokratizaciji vlada tako nadaljuje obračanje slovenskega pravnega reda na glavo. Gre za ponavljanje prakse, s katero vlada na enak način že ves čas epidemije – s sistemskimi nadzakoni, s katerimi z enim zamahom posega v serijo drugih predpisov in ustvarja velikansko zmedo. Takšni so bili vsi paketi proti koronskih ukrepov (PKP), v času druge Janševe vlade leta 2012 pa je bila ista zgodba zakon o upravljanju javnih financ (ZUJF).
Že PKP-ji so pokazali, da želi vlada nepreglednost izkoristiti za lažje uresničevanje klientelnih interesov skupin in posameznikov. Tako želi Janševa vlada z zakonom o debirokratizaciji pod pretvezo poenostavitve postopkov na hitro uvesti tudi nekatere spremembe, za katere so vlade v preteklosti iskale široko politično in strokovno soglasje – tudi na polju socialnega partnerstva. Z enim zakonom bi tako:
- uvedla elektronsko vročanje pošiljk v upravnih in pravdnih postopkih za državljane. Naslov za vročanje, ki je bil do zdaj le fizični naslov, bi razširila na elektronski naslov prebivalca. Register stalnega prebivalstva bi se tako moral dopolniti s podatki vsakega državljana z njegovo telefonsko številko in elektronskim naslovom – razen v primeru, ko bi ta državljan za e-vročanje pooblastil drugo osebo. V tem primeru bi moral posredovati njeno številko. "Organ načeloma vroča po elektronski poti, razen če stranka registru stalnega prebivalstva ni posredovala svojega elektronskega predala ali če vročitev v elektronski predal ni mogoča," piše v predlogu zakona. Če posamezniki ne bodo sporočili svoje številke, se šteje, da so jim državni organi v upravnih ali sodnih postopkih pošiljko vročili petnajsti dan od dneva odpreme pošiljke na naslov stavbe s hišno številko.
- uvedla tako imenovano socialno kapico na najvišje prejemke, s čimer bo šla na roko ljudem z najvišjimi plačami. Po novem bi se prispevki za socialno varnost obračunavali le do bruto plače 6.000 evrov, nad tem zneskom pa bi se obračunavala le akontacija dohodnine.
- pospešila izdajanje plačilnih nalogov za prekrške. Policisti bi po novem v vseh primerih - razen kjer morajo izdati pisno odločbo o prekršku - vedno izdali plačilni nalog brez izjave kršitelja in brez opisa prekrška. To bi zmanjšalo pravno varstvo kršiteljev.
- mladim zdravnikom omogočila, da bodo lahko hitreje postali odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti pri zdravstvenih izvajalcih. Do zdaj so morali imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in najmanj pet let na sekundarni in terciarni ravni.
- spremenila sistem financiranja športa. Po novem bi lahko ministrica za šport s sklepom določila izvajalce posameznih programov, ne glede na to, kako je določeno letno izvajanje športa na državni ravni.
- povečala pooblastila državnih sekretarjev. Do zdaj so lahko odločbe v upravnih postopkih izdajali le ministri, ne pa tudi državni sekretarji. Po oceni vlade je zato potrebno razbremeniti ministre, državni sekretarji pa za nove naloge ne bodo potrebovali izpita iz upravnega postopka. S tem se bo vpliv državnih sekretarjev na ministrstvo povečal, saj bodo ti lahko posamezne zadeve vodili tudi mimo ministrov. Doslej so pravni strokovnjaki nasprotovali takšni rešitvi.
- plačilne kartice štela za negotovinsko plačilo. S tem se ukinja obveznost izdaje računov, če stranka račun plača s kreditno kartico.
- uvedla nov način obveščanja javnih uslužbencev o njihovih obveznostih in letnem dopustu. Po novem bi jih lahko javni organ o tem obveščal kar po elektronski pošti.
- ukinila žig v javni upravi. Za veljavnost odločbe bi po novem zadostoval fizični ali varni elektronski podpis uradne osebe, zato dodatnega potrjevanja z žigom ali z varnim elektronskim podpisom organa ne bi bilo več.
Vlada pripravlja obvod uradnega lista
Ena ključnih novosti je uvedba uradnega registra, s katerim bo vlada zmanjšala dosedanjo vlogo uradnega lista. Do zdaj je v Sloveniji veljalo, da so zakoni začeli veljati po objavi v uradnem listu. Po novem se bodo zakoni in vsi pripadajoči predpisi vpisovali tudi v uradni register.
Kakšna bo razlika? Uradni list bo namenjen le prvi seznanitvi s spremembami v pravnem redu po kronološkem zaporedju. Uradni register naj bi bil, kot zatrjujejo pripravljavci zakona, namenjen "trajnemu dostopu do veljavnega pravnega reda", iz katerega bi bilo lažje razvidno, kateri predpisi trenutno veljajo. Gre torej za obvod uradnega lista. Vodenje uradnega registra bo prevzela gospodarska javna služba, način njenega izvajanja in kriterije za izbiro izvajalca pa bo vlada določila z uredbo.
"Končni cilj uvedbe uradnega registra je pri posameznikih utrditi občutek, da so izven obveznosti, ki jim jih nalaga veljavni pravni red, svobodni v svojem ravnanju," piše v predlogu zakona.
Že zdaj je recimo nekaj podobnega uradnemu registru mogoče opaziti na spletnih straneh družbe Tax-Fin-Lex, ki jo vodi Zlata Tavčar. V Tax-Fin-Lex vodijo tudi izbor za najuglednejšega davčnega svetovalca, na katerem že več let zapored zmaguje Ivan Simič, vodja sveta za debirokratizacijo v Janševi vladi. Kako so člani sveta na čelu s Simičem za vlado pripravljali predloge zakonskih sprememb za Janševo vlado, nameravamo podrobneje razkriti v naslednjih dneh.
Janševa vlada bo izbrisala serijo zakonov
Vlada bo z zakonom o debirokratizaciji iz slovenskega pravnega reda izbrisala:
- 18 zakonov s področja notranjih zadev in javne uprave, štiri zakone s področja obrambe,
- 89 zakonov s področja financ,
- 17 zakonov s področja gospodarstva,
- deset zakonov s področja pravosodja,
- 17 zakonov s področja dela, družine in socialnih zadev,
- štiri zakone s področja zdravstva,
- štiri zakone s področja izobraževanja, znanosti in športa,
- 17 zakonov s področja infrastrukture, okolja in prostora,
- tri zakone s področja kulture,
- 12 zakonov s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane,
- 18 zakonov, ki so veljali ob osamosvojitvi ...
Določbe teh zakonov že danes ne veljajo več in se ne uporabljajo.
