Medtem ko cene elektrike na evropskih borzah že nekaj tednov dosegajo nove rekorde, domače hidroelektrarne pa je zaradi pomanjkanja vode proizvajajo precej manj od načrtov, se v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) ukvarjajo s plačami vodilnih.
V poslovodstvu te državne elekroenergetske skupine, ki ima v lasti Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), Premogovnik Velenje, Dravske in Soške elektrarne, so namreč prepričani, da jim pripadajo višji prejemki, kot jih imajo zdaj. Nadzornikom so tako na zadnji seji predstavili analizo, ki naj bi dokazovala, da so plače poslovodstva HSE primerjalno nižje kot v upravah drugih državnih energetskih podjetjih. Ta naj bi bila podlaga za poznejši dvig plač.
Za koliko si želijo v poslovodstvu HSE zvišati lastne prejemke, uradno ni mogoče izvedeti. Včeraj so celo zanikali, da bi sami pripravili predlog za dvig prejemkov. "Na željo nadzornega sveta HSE so strokovne službe HSE pripravile informativno primerjavo z drugimi panogami in s primerljivimi družbami v Republiki Sloveniji," so poudarili na HSE. "Prejeli smo gradivo poslovodstva. O prejemkih nismo sprejeli nobenega sklepa ali odločitve," pa nam je dejal predsednik nadzornega sveta Franc Dover.
Preberite še:
Državni HSE plačuje Snežičeve tožbe proti novinarjem in opoziciji
Koliko je lani zaslužil prvi mož HSE
HSE od novembra 2020 vodi generalni direktor Viktor Vračar. Lani je:
- za opravljanje različnih funkcij v skupini prejel več kot 200.000 evrov bruto,
- samo za vodenje krovne družbe HSE pa 157.486 evrov bruto plače in slabih 20.000 evrov drugih prejemkov.
Vračar je bolje plačan kot njegov predhodnik. Osnovna bruto mesečna plača nekdanjega generalnega direktorja HSE Stojana Nikolića je bila za skoraj 2.000 evrov bruto nižja. Lani je Vračar zaslužil toliko kot Martin Novšak, zdaj že nekdanji prvi mož Gen Energije, še ene državne elektroenergetske skupine, ki ima v lasti slovensko polovico krške nuklearke. V čem torej Vračar in oba člana poslovodstva, Uroš Podobnik in Marko Štrigl, sploh vidijo problem?
Ker je HSE v izključni lasti države, plače poslovodstva omejuje tako imenovani Lahovnikov zakon. Ta določa, da lahko direktorji in člani uprav holdingov, ki se ukvarjajo z oskrbo z električno energijo, prejmejo največ petkratnik povprečne plače v skupini. V HSE je ta lani znašala okrog 3.650 evrov bruto na mesec. Plače v skupini HSE, ki zaposluje več kot 3.200 ljudi, so tako za skoraj tretjino višje od povprečja panoge, kjer že tako krepko presegajo državnega.
To pomeni, da bi lahko nadzorniki Vračarju po zakonu odobrili več kot 18.000 evrov osnovne bruto plače. Po naših informacijah naj bi poslovodstvo HSE zmotilo, da so njihove plače ostale nespremenjene, medtem ko so se v skupini v skladu s panožno kolektivno pogodbo letos že drugič povišale. Nazadnje s 1. junijem za 3,5 odstotka. Posledično bi bile višje tudi njihove odpravnine, če bi se nova vladna koalicija in Slovenski državni holding (SDH) odločila za zamenjave v vrhu HSE. Toda njihovim načrtom za zdaj nasprotujejo nadzorniki HSE.
Preberite še:
Promotorju cepljenja Kadiču vlada uredila nov posel
Poslujejo z negativnim denarnim tokom
Za vodilne v HSE je dodatna težava, da gre za največjega bolnika državne energetike. Že lani je bila skupina pred tem, da doseže najslabše rezultate v zgodovini, a jo je rešila 231 milijonov evrov vredna izvensodna poravnava z družbo General Electric, pravno naslednico francoskega Alstoma, dobavitelja opreme za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6). V nasprotnem primeru bi ustvarila le za okoli sto milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), kar je četrtino manj od načrtov. Toliko denarja bi ji torej na koncu ostalo za investicije, poplačilo posojil in izplačilo dobička državi kot edinemu lastniku.
Letošnje poslovanje je še bolj zaskrbljujoče. Po neuradnih informacijah je skupina HSE v prvih štirih mesecih letošnjega leta poslovala celo z negativnim denarnim tokom v višini dobrih 26 milijonov evrov. V tem času je zaradi pomanjkanja vode v rekah proizvedla le 1,9 gigavatnih ur električne energije. To je 13 odstotkov manj od načrtov. Izpad poceni vodne energije so zato v HSE nadoknadili z nakupi precej dražje električne energije na trgu, ki jo kupcem dobavlja po vnaprej določenih cenah.
"Za obdobje prvih šestih mesecev še niso zaključena konsolidirana poročila. Po uspešnem letu 2021 je v prvih petih mesecih letošnjega leta družba HSE ustvarila izgubo iz tekočega poslovanja zaradi izredno slabe hidrologije in posledičnega izpada proizvodnje iz tega dela proizvodnega portfelja," priznavajo na HSE.
Pri tem je vprašanje, kako (ne)uspešni so bili pri trgovanju. Po nekaterih informacijah, ki jih ni mogoče preveriti, naj bi se v HSE zaradi slabše proizvodnje že v prvih mesecih leta odločili prodati tudi večino elektrike. Če so to res storili, so prehiteli val zgodovinsko visokih cen. V teh dneh se namreč cena megavatne ure električne energije v pasu na borzah z dobavo v prihodnjem letu giblje pri rekordnih 340 evrih.
Preberite še:
Prve državne donacije za Janševe medije
Težave HSE na plečih rudarjev, ki jim ne bi dali za malico
A glavne skrbi za HSE šele prihajajo. V običajnih razmerah bi lahko HSE skoraj polovični izpad proizvodnje iz vodnega vira nadoknadil s proizvodnjo iz TEŠ, ki je ob obstoječih cenah električne energije na evropskem trgu zdaj celo dobičkonosna. Toda vezana je na izkop lignita iz Premogovnika Velenje, ki ga je vsako leto manj.
Zaradi visokega števila bolniških odsotnosti in zahtevnih geomehanskih pogojev v jami so lani v Velenju izkopali le 2,6 milijona ton premoga. To je 17 odstotkov manj kot leto dni pred tem in daleč od napovedi, ki so jih snovalci projekta TEŠ6 pred leti zapisali v investicijskih programih. Za letos so na HSE načrtovali izkop 2,8 milijona ton premoga. Po informacijah iz več virov premogovniku tudi teh količin letos ne bo uspelo izkopati, zato je vprašanje, ali in kdaj bodo začeli porabljati zaloge z deponije. To bo posledično še znižalo prihodke Premogovnika Velenje in poslabšalo socialni položaj rudarjev.
Medtem ko se v vrhu HSE ukvarjajo z lastnimi plačami, je Sindikat delavcev rudarstva in energetike (SDRES) junija neuspešno zahteval dvig nadomestila za prehrano s 6,12 na 7,91 evra. Tudi pogoji za izkop so vedno težji. Jama, ki je bila nekoč razpotegnjena čez polovico Šaleške doline, se krči, odkopavanje premoga pa se seli v vedno večje globine. Vse to povečuje možnost stebrnih udarov in drugih nezgod. Za nameček je premog, ki ga kopljejo v Velenju, vedno slabše kvalitete, zato ga TEŠ potrebuje v večjih količinah, če želi doseči željeno kurilno vrednost.
