Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki se po prevzemu funkcije ukvarja z zamenjavo zvestih kadrov prejšnje oblasti in preverjanjem domnevno spornih poslov, bo prej ali slej na mizo dobila tudi projekt, ki ga je odobril njen predhodnik Aleš Hojs in označil kot "največji projekt ministrstva v zgodovini samostojne Slovenije".
Gre za 142 milijonov evrov vredno izgradnjo novih poslovnih prostorov na območju Litostroja v Ljubljani. V imenu države bi ga do leta 2025 zgradila družba D.S.U. V objekte, ki skupaj obsegajo 50.000 kvadratnih metrov površin, pod njimi pa bo prostora za 1400 parkirnih mest, bi preselili ministrstvo, policijo, Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) in več drugih služb. Na enem mestu bi tako združili velik del represivnega aparata, zaradi česar naj bi si nastajajoči kompleks že prislužil naziv "policijska trdnjava".
Gradbena parcela, ki se nahaja nedaleč stran od obstoječih prostorov ministrstva, za zdaj sameva. Do trenutka, ko bi lahko zakopali temeljni kamen, bo po sprejeti časovnici minilo še najmanj leto dni. Toda največji posli, tudi za izbiro gradbenega izvajalca, naj bi bili po informacijah naših virov že razdeljeni.
Četudi bi se vlada Roberta Goloba ob sumih nepravilnosti odločila potegniti zavoro pri projektu, bi lahko že kmalu imela velik problem. Projekt, katerega vrednost bo zaradi izrednih razmer v gradbeništvu brez dvoma poskočila v nebo, naj bi želeli vpleteni pripeljati tako daleč, da ga ne bi bilo več mogoče ustaviti.
Preberite še:
Hojs nas je ovadil, ker ga sprašujemo po orožju
Za projektno dokumentacijo skrbi brat partnerja v Pristopu
Na D.S.U. naj bi po naših informacijah nedavno izdali "ukaz" projektantom, naj kljub dopustom in odsotnosti sodelavcev pohitijo z delom in čim prej oddajo načrte, gradbene situacije in drugo dokumentacijo. To naj bi naredili zaradi bojazni, da bi projekt novih poslovnih prostorov ministrstva doživel enako usodo kot številne druge investicije Janševe vlade, ki so že zaustavljene ali pa so v postopku revizije.
Pripravo celotne projektne dokumentacije so sicer zaupali mariborskem podjetju Plan B. To je v lasti arhitekta Uroša Razpeta, nekdanjega župana občine Ruše in brata Aleša Razpeta, solastnika in partnerja v Pristopu, največji in najvplivnejši piarovsko-lobistični agenciji v državi. Izbrali so ga po številnih zapletih in popravkih razpisne dokumentacije. Potencialni interesenti so namreč v postopku javnega naročila opozarjali na več spornih pogojev, ki naj bi omejevali konkurenco. Za projekt so se sprva zanimala štiri podjetja, vendar je na koncu le Plan B oddal 4,5 milijona evrov vredno ponudbo in bil tudi izbran.
Pomemben del posla izdelave projektne dokumentacije je nameraval Plan B oddati podizvajalcem, kjer pa se je zapletlo. V začetku junija je tako z D.S.U. že moral podpisati prvi aneks. Iz njega je razvidno, da je zamenjal tri podizvajalce, in sicer za projektiranje elektro inštalacij, centralno nadzornega sistema, strojnih inštalacij ter kuhinjske opreme. V vseh primerih se je namesto z večjimi, uveljavljenimi podjetji, odločil za sodelovanje z manjšimi izvajalci. Ali bo na ta način zagotovil hitrejšo izvedbo del, ni znano.
Dodatno oviro pri morebitni zaustavitvi projekta niso samo stroški, ki jih je do sedaj imela družba D.S.U., ampak tudi dolgoročna najemna pogodba, ki jo je Hojs podpisal avgusta lani in na podlagi katere so se v D.S.U. lotili celotnega projekta. Ali in kolikšna odškodnina ji pripada v primeru prekinitve pogodbe, še preverjamo.
Preberite še:
200-milijonski projekt v roke šefici Vizjakovega kabineta
Je bil gradbeni izvajalec izbran že vnaprej?
Na D.S.U., ki ga že dolga leta vodi Marjan Podgoršek, so včeraj potrdili, da je priprava projektne dokumentacije za izgradnjo novih poslovnih prostorov ministrstva za notranje zadeve na območju Litostroja v polnem teku.
"D.S.U. je na razvojnem projektu Litostroj-jug s svojimi podizvajalci za potrebe najemnika (notranjega ministrstva, op.p.) marca letos že zagotovil dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), pridobil mnenja k projektni dokumentaciji in pričel s postopkom pridobitve integralnega gradbenega dovoljenja, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi vodi ministrstvo za okolje in prostor. Sočasno D.S.U. z izbranim podizvajalcem izdeluje tudi projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI)," so nam povedali v državnem podjetju.
"Predvideno je, da se bo razpis za izbiro gradbenega izvajalca izvedel v roku šestih mesecev po potrditvi PZI dokumentacije s strani najemnika. Postopek izbire izvajalca gradbenih storitev bo izveden skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje,« so še dodali. Toda po naših informacijah je neuradno že znano, da je favorit za posel podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine. To je v lasti Ivana Cajzka in je v zadnjem času že prišlo do nekaterih velikih projektov, med drugim izgradnje novega potniškega terminala na Brniku.
Preberite še:
Kako je šef Telekoma povozil sodelavce pri 30-milijonskem poslu
Ko nihče ne ve točno, koliko bo stala gradnja
Veliko vprašanj se poraja tudi o končni vrednosti projekta.
- po pogodbi, ki jo je D.S.U. v začetku januarja letos podpisal s podjetjem Plan B, mora ta pripraviti projektno dokumentacijo na način, da bo "maksimalna skupna izvedbena cena za izgradnjo poslovnega kompleksa" znašala dobrih 131 milijonov evrov z DDV.
- manj kot mesec dni pozneje je ministrstvo za notranje zadeve sporočilo, da so začeli z aktivnostmi za gradnjo nove stavbe in da je po podatkih iz investicijskega programa "vrednost obravnavane investicije ocenjena na 161 milijonov evrov z DDV v stalnih cenah, ki so veljale maja 2021, oziroma na 169 milijonov evrov z DDV v tekočih cenah".
- na D.S.U. so nam medtem včeraj povedali, da predračunska vrednost projekta glede na tržne cene v letu 2020 znaša 142 milijonov evrov (z DDV), a da bo končna številka bistveno višja. "Od takrat smo v gradbeništvu priča številnim podražitvam. Koliko bo to na koncu vplivalo na ceno projekta, je še prezgodaj ocenjevati," so pojasnili. Po naših informacijah naj bi bile cene za vsaj četrtino višje.
Preberite še:
Še pred zamenjavo direktorice hitijo porabiti covid-19 dobičke
