Ko je Andreja Katič v začetku marca prevzela vodenje ministrstva za pravosodje, si je na položaju državnega sekretarja želela videti dve imeni: Andrejo Kokalj, uslužbenko komisije za preprečevanje korupcije (KPK), in Aleksandro Spasojević, ki so jo mediji predstavljali kot "dolgoletno uslužbenko v državni upravi". Z njenim izborom so soglašali tudi v stranki SD, a se je zataknilo pri predsedniku vlade Robertu Golobu.
Minuli četrtek je tako vlada imenovala le Andrejo Kokalj, ne pa tudi Aleksandre Spasojević. Zakaj so slednji na vladi prižgali rdečo luč, uradno še vedno ni znano. Toda zadržki, do katerih je prišlo pri tem predlogu, bi lahko bili povezani z njenim delom v preteklosti. Natančneje, v času zadnje vlade Janeza Janše.
Takrat je bila Aleksandra Spasojević vodja sektorja na ministrstvu za notranje zadeve, na čelu katerega je bil Aleš Hojs. Na tem položaju je imela pomembno vlogo pri pisanju nekaterih odlokov, s katerimi je Janševa vlada med epidemijo določala omejitve gibanja, obenem pa je skušala preprečiti tudi proteste. Z enim od odlokov, ki ga je aprila 2021 pripravila Spasojević, je tako Janševa vlada dovoljeno število ljudi na javnih shodih omejila na največ sto ljudi.
Le tri mesece pozneje je ustavno sodišče odločilo, da so bili odloki o prepovedi in omejevanju števila udeležencev shodov neustavni, saj se pravica do protesta ne bi smela omejevati. Je torej oseba, ki je pomagala pisati te odloke, lahko številka dve na ministrstvu, pristojnem za pravosodje?
Preberite še:
Ustavno sodišče: policijska ura in prepoved zbiranja neustavni
Prišla pod Hojsom in pripravljala odloke
Aleksandra Spasojević je v svoji uradniški karieri zamenjala več služb na ministrstvih. Med letoma 2017 in 2019 je bila generalna direktorica vrhovnega državnega tožilstva, nato je odšla na ministrstvo za pravosodje. Na notranje ministrstvo se je vrnila februarja 2021, ko ga je že vodil Hojs. Takrat je postala vodja sektorja za sistemsko normativno dejavnost in analize.
Njen neposredni nadrejeni je bil Lado Bradač, vodja direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Ta je ob Antonu Olaju, generalnemu direktorju policije, veljal za enega od najzvestejših Hojsovih uslužbencev. Znan je recimo kot avtor navodila, s katerim je ministrstvo tedanjemu začasnemu generalnemu direktorju policije Andreju Juriču odredilo revizijo petih konkretnih predkazenskih postopkov, ki jih je vodil Nacionalni preiskovalni urad (NPU). S tem se je skušalo politično vplesti v operativno delo policije.
Kaj je torej v letu 2021 počela Aleksandra Spasojević? Na ministrstvu za notranje zadeve so včeraj potrdili, da je pripravila tri odloke. Dva od teh sta določala pogoje vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni covid-19. Toda daleč najbolj sporen je tretji odlok, ki ga je Spasojević pripravila aprila 2021. Z njim je namreč vlada dovolila le organizirane shode, na katerih je bilo največ sto udeležencev. Pri tem je določila več dodatnih pogojev glede dovoljenega števila ljudi na kvadratni meter v odprtem in zaprtem prostoru.
Preberite še:
Ko se Alešu Hojsu sesuje hišica iz kart #kolumna
"Vsi ostali shodi ostajajo prepovedani"
Šlo je za odlok, ki ga je vlada sprejela po tem, ko je ustavno sodišče s sklepom zadržalo izvajanje prejšnjega odloka. Ta je vse shode v celoti prepovedoval. A tudi z novim odlokom, ki ga je spisala Spasojević, so praktično vsi shodi ostali začasno prepovedani – razen tistih, na katerih bi bilo manj kot sto ljudi. Jasno je bilo, da je želela Janševa vlada z odloki preprečiti petkove proteste. Le nekaj dni zatem, 27. aprila 2021, se je na shodu v Ljubljani zbralo 10 tisoč ljudi, ki so protestirali proti zlorabam epidemije v politične namene.
Julija 2021 je ustavno sodišče razveljavilo vse odloke, ki so omejevali shode. Utemeljitev: Janševi vladi ni uspelo dokazati, da je bila takšna omejitev sploh nujna za boj proti epidemiji. "Tudi prepoved neorganiziranih shodov je pomenila hud poseg v ustavno pravico do mirnega zbiranja, saj ravno neorganizirani shodi najbolj omogočajo takojšen ter neposreden odziv posameznikov na aktualne dogodke," je pisalo v odločbi.
Res je, da se ustavno sodišče med odloki ni posebej opredelilo do tistega, ki ga je pripravila Aleksandra Spasojević. A za to obstaja logičen razlog: pobudo za oceno ustavnosti, ki jo je vložilo več državljanov, je prejelo v začetku marca 2021, torej dober mesec dni preden je Spasojević spisala nov odlok. Iz odločbe ustavnega sodišča sicer jasno izhaja, da se pravice do protesta tudi v razmerah epidemije ne sme omejevati bolj, kot je to nujno potrebno.
Tej odločitvi so sledili napadi takratne vladajoče stranke na ustavne sodnike. Hojs jih je sarkastično označil za "najboljše epidemiologe, ki bodo že vedeli, kaj je prav". "Morda bomo pa res morali napisati – če je več kot sto mrtvih, je lahko tako, če je 300 mrtvih, je tako," je govoril Hojs.
Revizije, kako so nastajali odloki, nikoli ni bilo
Na ministrstvu so nam sicer pojasnili, da Aleksandra Spasojević pri pripravi ostalih odlokov ni sodelovala. "Z vsebino preostalih odlokov, ki so se izdajali na podlagi zakona o nalezljivih boleznih (slednji sodi v resorno pristojnost ministrstva za zdravje) in za pripravo katerih je bilo zadolženo ministrstvo za notranje zadeve, je bila tako kot večina državljank in državljanov Republike Slovenije seznanjena iz javno dostopnih obvestil za javnost po seji vlade oziroma iz objav v uradnem listu," so poudarili.
Tri leta pozneje po spornih odlokih je pravosodna ministrica iz vrst koalicije, ki se je zavezala k popravi krivic iz obdobja 2020-22, eno od avtoric teh istih odlokov predlagala za državno sekretarko. To je mogoče tudi zato, ker po parlamentarnih volitvah 2022 ni prišlo do razčiščevanja odgovornosti.
Na ministrstvu so tako potrdili, da po zamenjavi oblasti, ko je Hojsa nasledila Tatjana Bobnar, nikoli niso izvedli revizije ali drugih ukrepov, s katerimi bi skušalo ugotoviti, kako so neustavni odloki nastajali in do katerih nepravilnosti je pri tem prihajalo. O tem v širši javnosti še danes ni znano praktično nič. Bobnar je leta 2022 odstopila s položaja. Začasno jo je nasledila Sanja Ajanović Hovnik. Od februarja 2023 ministrstvo vodi Boštjan Poklukar.
Obenem so na ministrstvu poudarili, da je Aleksandra Spasojević kot njihova predstavnica "v drugi polovici leta 2022 aktivno delovala v delovni skupini za pripravo analize pravnih podlag, ki so bile uporabljene v prekrškovnih postopkih proti posameznikom zaradi kršitve ukrepov proti epidemiji". Sektor, ki ga Spasojević še vedno vodi, pa je "aktivno sodeloval pri pripravi zakona", ki je omogočal vračilo glob za prekrške iz obdobja zaprtja javnega življenja.
