V Sloveniji so mesta in volilni okraji, ki že vrsto let veljajo za trdnjave posameznih političnih strank. Eno takih je Grosuplje, v katerem je na večini parlamentarnih volitev od osamosvojitve naprej kandidiral in premočno zmagal nekdanji domačin Janez Janša. Toda v nedeljo je prišlo do preobrata. Tudi v Janševem okraju so namreč volivci z velikansko večino zavrnili spremembe zakona o vodah.
Poglejmo številke. V Grosupljem je šlo na referendum več kot 47 odstotkov volilnih upravičencev. To pomeni, da je bila udeležba višja od državnega povprečja. Za vladne spremembe zakona o vodah jih je glasovalo le 18,3 odstotka, proti pa 81,7 odstotka. Za primerjavo: na parlamentarnih volitvah leta 2018 je v Grosupljem za SDS glasovalo 39,3 odstotka volivcev. Štiri leta prej, ko je v državi prepričljivo zmagala SMC, je v Grosupljem še vedno slavil Janša.
Vse to najbolj kaže razsežnost nedeljskega debakla za vladajočo stranko. V letih 2014 in 2018 je Janša v Grosupljem dobil od šest do sedem tisoč glasov, na volitvah 2011 pa celo več kot devet tisoč. Toda zdaj je grosupeljska trdnjava prvič padla. Na minulem referendumu je "za" obkrožilo le 1.363 volivk in volivcev iz Grosuplja. Kar šest tisoč jih je bilo "proti". Kaj se je torej zgodilo?
Preberite še:
Spopad na Pošti Slovenije: izbranec SDS dobil košarico
Grosuplje je Janšo pustilo na cedilu
Res je, da se je med zadnjimi volitvami in minulim referendumom volilni okraj Grosuplje, ki je bil vrsto let največji v Sloveniji, precej zmanjšal. Z letošnjo reformo volilne zakonodaje se je namreč slaba polovica volilnih upravičencev "preselila" v novi volilni okraj Ivančna Gorica. Toda tudi v Ivančni Gorici je ob skoraj enaki udeležbi kot v Grosupljem proti spremembam zakona o vodah glasovalo več 80 odstotkov ljudi.
V obeh okrajih je skupaj "za" obkrožilo le 2.500 ljudi. To je približno 4.600 manj, kot jih je leta 2018 glasovalo za SDS. In kot zanimivost: prav toliko manj jih je v nedeljo v obeh okrajih prišlo na volišča v primerjavi z letom 2018. Sklep je jasen - trdo jedro Janševih volivcev je tokrat ostalo doma.
Grosuplje je tako verjetno prvič v zgodovini samostojne Slovenije Janšo pustilo na cedilu. Zakaj? Odgovor na vprašanje, kako na to vpliva priseljevanje iz Ljubljane in drugod (Grosuplje je po številu prebivalcev ena najhitreje rastočih občin), bi dala šele natančnejša analiza. Eden od verjetnih razlogov je, da se s spremembami zakona, ki jih je predlagal minister za okolje iz vrst SDS Andrej Vizjak, intimno ni strinjala celo večina njenih volivcev. Toda teh se tokrat nihče ni pretirano trudil privleči na volišče. Na pasivnost terena je v prvem odzivu po nedeljskem porazu namigoval tudi Janša, ko je svojim volivcem sporočil, da ne morejo sedeti doma in pričakovati čudežev. Celo v Grosupljem med njegovimi volivci ni bilo praktično nobene mobilizacije. Zagotovo tudi zato, ker so se v Grosupljem odnosi med lokalno SDS in Janšo v zadnjih mesecih zelo ohladili.
Preberite še:
Janša se mora bati volitev #analiza
Tiho maščevanje prvoborcev SDS?
Nekdanji prvoborci SDS iz Grosupljega so danes na stranskem tiru. Februarja je moral položaj generalnega sekretarja vlade čez noč zapustiti Božo Predalič, dolgoletni Janšev politični zaupnik, ki prihaja iz Grosuplja. Skupaj z Dušanom Hočevarjem, vodjem grosupeljske SDS, naj bi padla v Janševo nemilost zaradi dogajanj okrog obnove hotela Brdo, ki bo med slovenskim predsedovanjem EU gostil šefe vlad, ministre in druge ugledne goste. Tudi župan Grosupljega iz vrst SDS Peter Verlič je na hladnem. "Kriv" naj bi bil zelo dobrega sodelovanja z Mestno občino Ljubljana, ki meji na njegovo občino. Že pred tem so ob soglasju SDS izgubili skoraj polovico volilnega okraja.
Gre za del širšega procesa zamenjave elit znotraj SDS, v kateri imajo v tem Janševem mandatu ključno vlogo kadri iz vzhodnejših delov Slovenije. Mednje še vedno sodi tudi minister, odgovoren za referendumski polom. Andrej Vizjak ga v svoji maniri političnega buldožerja ni le zakuhal, ampak ga je v nedeljo prevalil na celotno vlado. Poraz na referendumu je bil uvod v dneve političnih porazov, ki so jih Janez Janša, Matej Tonin in Zdravko Počivalšek v četrtek sklenili z miniranjem lastnega zakona o nalezljivih boleznih in vnaprejšnjo kapitulacijo pred četrtim valom epidemije.
Informacija, da bo Vizjak ostal na položaju kljub valu nezadovoljstva v SDS in NSi, za poznavalce političnega zakulisja v Sloveniji ne bi smela biti presenečenje. Najprej zato, ker je Vizjak mojster političnega preživetja.
Preberite še:
Janšev turizem s helikopterjem vojske #video
Vizjak je prevelik, da bi padel
V prvi Janševi vladi, kamor je prišel kot nekdanji poslanec in župan Brežic, je bil eden od zmagovalcev dvornega obračuna z nekdanjo državno sekretarko Andrijano Starino Kosem. S položaja ministra za gospodarstvo je ustvaril posavski energetski steber, skupino Gen Energija, v katerem ima še danes vlogo nekakšnega botra iz ozadja. V drugi Janševi vladi je kot minister za delo brzdal apetite sindikatov in Janši v burnih časih vstaj dolgo časa zapiral eno od ključnih front. Lani se je Vizjak v politiko vrnil kot šef okoljskega resorja. Od tam dejansko vodi še državno energetiko, v kateri je bil pred tem zaposlen.
Vizjak ni le eden od ministrov iz vrst SDS, ampak ima pomembno vlogo pri infrastrukturi stranke, interesnih dogovorih in verjetno tudi nekaterih finančnih tokovih. Kot mojster "diplomacije zidanic" je njen most do političnih nasprotnikov, predvsem "stare levice". To je posavski energetiki tudi po zamenjavi oblasti omogočalo razmeroma visoko stopnjo lokalne samostojnosti. Direktorji tamkajšnjih energetskih podjetij so ostajali na položajih. Poizkusi, da bi nanje prišel kdo iz "Ljubljane", so se vedno znova izjalovili. Gen Energiji je bilo prihranjeno saniranje finančnega brezna, imenovanega TEŠ6. Morda so tudi Vizjakovi dobri odnosi z nekaterimi posamezniki na levi sredini razlog, da po referendumu še vedno ni dočakal interpelacije.
Ker je prevelik, da bi padel, si lahko Vizjak privošči več od drugih. Lahko kadruje. Janša je dal pri tem Vizjaku proste roke v Gen Energiji in Petrolu, kjer v nadzornem svetu sedi šef njegovega kabineta Aleksander Zupančič. Lahko kupuje Petrolove delnice tik preden država trgovcem z naftnimi derivati dovoli, da sami odločajo o cenah. Lahko za pisanje ključnih zakonov za visoke zneske najema pravnike, ki delajo tudi za onesnaževalce. Lahko spiše zakon po meri gradbincev s koncesijami za urejanje voda. In lahko z njim brutalno pogori na referendumu.
Vizjaku Janša pač dovoli vse. Celo to, da proti njemu obrne Grosuplje.
