Na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar, še vedno ne želijo razkriti, kdo vse je pripravljal sporno novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki vladi prinaša nova pooblastila in možnost še strožjih posegov v svoboščine ljudi.
V dveh dneh namreč na naša vprašanja niso odgovorili. Kot je pred časom pojasnila državna sekretarka Alenke Forte, je novelo zakona pripravljal "cvet slovenske stroke za področje nalezljivih bolezni". A to po naših informacijah ne drži. Epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in drugi strokovnjaki, ki so v zadnjem letu dni sedeli v vladnih svetovalnih skupinah za covid-19, do zadnjega sploh niso bili seznanjeni z njeno vsebino. Sporna novela naj bi dejansko nastala na ministrstvu, kjer ga je pripravila Vesna Kerstin Petrič, generalna direktorica direktorata za javno zdravje.
Iz podatkov, ki smo jih pridobili do zdaj, je razvidno, da je pri pripravi novele zakona sodeloval najmanj en zunanji avtor. To je odvetnik Urban Vrtačnik, ki med drugim deluje na področju medicinskega prava in etike, ima pa dobre zveze z več člani vlade.
Preberite še:
Nova fronta med vlado in sindikati: za zdravstvene milijarde gre
Branil Počivalška in brezplačno pomagal Toninu
Vrtačnik je tako zastopal ministra za gospodarstvo in prvaka SMC Zdravka Počivalška ob lanski kriminalistični preiskavi domnevno spornih poslov z zaščitno opremo. Na ministrstvu takrat višine stroškov, ki jih je Počivalšek plačal Vrtačniku, niso razkrili. Pojasnili so le, da gre za stroške Zdravka Počivalška kot fizične osebe. Dokazila, da jih je Počivalšek res plačal, nam niso posredovali.
Teh težav ni imel aktualni minister za obrambo in predsednik NSi Matej Tonin. Ko je bil še predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), je Vrtačnik za Tonina brezplačno spisal zanj ugodno pravno mnenje v sporu s Sovo zaradi vpogleda v tajne podatke o zaposlenih v obveščevalni službi. Lani jeseni je bil Vrtačnik kandidat za člana ustavnega sodišča, a ni dobil ustrezne podpore med političnimi strankami.
Za svoje delo pri pripravi novele zakona o nalezljivih boleznih je Vrtačnik od ministrstva za zdravje prejel okoli 3440 evrov. Do nje ima precejšnje zadržke tudi velik del stroke. Sporna novela zakona namreč prinaša vladi nova pooblastila in možnost še strožjih omejitev kot doslej:
1) Karanteno, torej omejitev gibanja zdravim ljudem, lahko odredi za katerokoli bolezen in to tudi v času, ko ni razglašena epidemija.
2) V karanteno lahko ljudi že ob sumu na okužbo pošiljajo tudi policisti in inšpektorji.
3) Odločitve, kot so zaprtje meja in policijska ura, ki vplivajo na veliko število ljudi, dejansko sprejme vlada oziroma ministrstvo, ne da bi morala pri tem upoštevati stroko.
Preberite še:
Vlada pogrnila tudi pri cepljenju zdravstvenih delavcev
Na kaj opozarja parlamentarna služba
Medtem ko minister za zdravje Janez Poklukar poudarja, da gre za nujne spremembe, s pomočjo katerih se bodo pripravili na jesen, je drugačnega mnenja parlamentarna zakonodajnopravna služba. Ta namreč opozarja, da novela vladi še vedno omogoča arbitrirano odločanje o ukrepih.
Prav tako po njenem ni jasno, ali so vladne odločitve vezane na predloge strokovnih institucij. Vlada bo lahko že na podlagi suma, da je nekdo okužen, posameznike in skupine izolirala. Po novem lahko gibanje omeji tudi inšpektor, saj mu novela zakona omogoča, da sprejme ukrep izolacije in omejitve svobode gibanja za vse osebe, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za določeno nalezljivo boleznijo, ugotavlja parlamentarna služba. Ni torej nujno, da gre za bolno osebo.
Opozicija je v odzivih opozarjala na škodljivost novele zaradi "nesorazmernega omejevanja človekovih pravic". Zakon so kritizirale številne organizacije in posamezniki. Nekdanji kandidat za ustavnega sodnika Andraž Teršek je opozoril, da "predlog ukinja človekove pravice in temeljne svoboščine ter vladi daje bianco menico, da z ljudmi lahko dela, kar želi in kolikor časa želi". Iz organizacije Amnesty International so sporočili, da novela zakona omogoča "nekakšne pol-izredne razmere, ko oblasti lahko ob varovanju pravice do zdravja ali celo življenja drugih, sprejemajo ostre ukrepe". Pravna mreža za varstvo demokracije pa je poudarila, da je bil zakon "sprejet brez javne razprave". "Na obravnavo predloga na odbor za zdravstvo ni bila povabljena nobena organizacija s področja človekovih pravic in zakon ne predstavlja dovolj določne zakonske podlage pred arbitrarnim poseganjem izvršilne oblasti v človekove pravice," so med drugim zapisali v mreži.
Preberite še:
Plačnim skrivalnicam v UKC Ljubljana ni konca
Bo koalicija uspela zbrati 46 glasov?
Kot je znano, je vlada s pripravo novega zakona začela zaradi odločitve ustavnega sodišča. To je v začetku junija presodilo, da je del obstoječega zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo.
Po prepričanju večine ustavnih sodnikov namreč obstoječi zakon vladi pušča preveč proste roke pri odločanju o omejevanju pravic posameznikov. To je pomenilo, da so bili neustavni tudi epidemiološki vladni odloki, ki so bili sprejeti na tej podlagi. Policijska ura, prepoved zbiranja in prepoved prehajanja občinskih meja so bili tako neustavni ukrepi, ki jih vlada na tej podlagi ne sme več sprejemati.
Vlada je zato spisala nov zakon, ki ga je pred dvema tednoma v parlamentu potrdilo 44 poslancev SDS, NSi, SMC, SNS, DeSUS in obeh predstavnikov manjšin. Nato je vladajoča koalicija želela pospešiti njegovo uveljavitev. Skupina državnih svetnikov na čelu z Bogomirjem Vnučcem (SDS) je predlagala odločanje o odložilnem vetu na zakon, ki ga je državni svet z 18 glasovi za in 13 proti izglasoval. Ob ponovnem glasovanju koalicija potrebuje 46 glasov, pri čemer za zdaj še ni jasno, ali jih ima. Ob SDS, NSi in SMC je podporo zakonu javno napovedal le poslanec DeSUS Robert Polnar.
