Številni podjetniki, ki so morali zaradi epidemije zapreti vrata gostinskih lokalov, obrtnih delavnic ali frizerskih salonov, so v teh dneh doživeli nov šok. Ugotavljajo, da jih je država pustila na suhem. Mesečni dohodek, ki so ga prejeli kot pomoč, bodo namreč morali v celoti vračati, četudi letos zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti niso imeli praktično nič prometa.
Za to je kriva vlada. Konec lanskega leta, torej na vrhuncu drugega vala epidemije, je s sklepom podaljšala ukrepe, ki jih je uvedla ob izbruhu prvega vala. Toda podaljšanje veljavnosti tega sklepa v letošnje leto je skrivalo past. Vlada namreč ni spreminjala pogojev za pridobitev pomoči. Kaj to pomeni? Če so podjetniki lani izgubili dovolj prihodkov in bili upravičeni do pomoči, jim samodejno pripada tudi pomoč v letošnjem letu. In obratno: če so lani izgubili premalo prihodkov in morali celo vračati pomoč, tudi zdaj niso upravičeni do državnega denarja.
Prav to se je zgodilo tudi podjetniku, ki se je s svojo zgodbo obrnil na nas. Ker je letos izgubil kar 70 odstotkov prometa, je državo zaprosil za mesečni temeljni dohodek. Pri urejanju dokumentacije mu je pomagal zunanji računovodski servis. Toda šele prejšnji teden je izvedel, da ni upravičen do pomoči, zato bo moral državi vrniti 7000 evrov.
Preberite še:
Vsak deseti podjetnik mora vračati korona pomoč
Predpis, za katerega nihče ni vedel
Tudi nekateri predstavniki malega gospodarstva so za to težavo prvič slišali šele od nas. "Pogoji za uveljavitev pomoči na podlagi protikoronskih zakonov so tako zapleteni, da jih redkokdo razume," je pojasnil Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Tudi on je bil do sedaj prepričan, da je pomoč namenjena vsem podjetnikom, ki letos zaradi epidemije covid-19 niso smeli delati in so beležili visok upad prometa. A se je motil. Enako tudi računovodski servis, ki ga je najel podjetnik.
Že lani so podjetniki, davčni svetovalci, pravniki in drugi opozarjali na prestrogo, prezapleteno in celo nasprotujočo si protikoronsko zakonodajo, zaradi katere je pomoč prišla prepozno ali pa sploh ne. Kritični so bili tudi do naknadnega spreminjanja pogojev za pridobitev pomoči. Maja smo poročali, da mora pomoč vračati najmanj vsak deseti podjetnik.
Podobno je v primeru mesečnega temeljnega dohodka. Podrobnosti o tem, kako ga je bilo mogoče letos pridobiti in v katerih primerih vračati, je mogoče najti le na spletni strani finančne uprave (Furs), natančneje v dokumentu "Pogosta vprašanja interventni ukrepi PKP5". V njem piše, da "se Pogoji koriščenja izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka (...) s podaljšanjem obdobja niso spreminjali. To pomeni, da ostajajo pogoji za upravičenost enaki, kot so bili pogoji za upravičenost do mesečnega temeljnega dohodka za obdobje oktober-december 2020. Upravičenci morajo še (...) izkazati upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019".
Preberite še:
"Kaj nas uči država? Ne dela, ampak goljufanja"
Dvojna merila za prejemnike pomoči
Slovenija je pri pomoči podjetnikom dežela dvojnih meril. To dokazuje naslednji primer. Podjetnik, ki je v lanskem letu izgubil 21 odstotkov prihodkov v primerjavi z letom 2019, bo lahko kar devet mesecev, od začetka oktobra do konca junija, prejemal mesečni temeljni dohodek. Tudi če v letošnjem letu njegovo poslovanje cveti. Podjetnik, ki je izgubil "le" 19 odstotkov prihodkov, pa ne bo dobil niti evra. Tudi če ima letos velike težave pri poslovanju.
V tem času bodo 700 evrov mesečnega temeljnega dohodka prejemali tudi verski uslužbenci, ki »svoje dejavnosti ne morejo opravljati ali pa jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu«. Pri njih vlada ni določila nobenih omejitev ali pogojev, pod katerimi bi morali to pomoč vračati.
Že več kot 7000 vračil temeljnega dohodka
Šele iz natančnega branja pojasnil o zakonu, ki je začel veljati oktobra lani, je tako mogoče z večjo mero gotovosti sklepati, da podjetniki, ki že lani niso izpolnjevali pogojev za pridobitev temeljnega dohodka, tudi letos niso upravičeni do izplačila. Koliko ljudi bo moralo vračati mesečni temeljni dohodek, za katerega so zaprosili letos, uradno še ni znano. Med njimi pa bodo zagotovo tudi tisti, ki so že lani zaprosili zanj, a so šele naknadno ugotovili, da ne izpolnjujejo pogojev, in so ga morali vračati. Takšnih primerov je po zadnjih podatkih več kot sedem tisoč.
Na Fursu so za necenzurirano.si pojasnili:
- da je izjavo za vračilo mesečnega temeljnega dohodka doslej oddalo 7093 zavezancev, ki morajo vrniti nekaj več kot 13 milijonov evrov. V povprečju gre za okoli 1850 evrov na osebo.
- med januarjem in marcem je mesečni temeljni dohodek prejelo okoli 40.000 različnih zavezancev v skupnem znesku 119,7 milijona evrov ali v povprečju 3000 evrov na osebo.
- med aprilom in junijem pa ga je prejelo 28.664 upravičencev v skupni višini 30,1 milijona evrov ali v povprečju 1000 evrov na osebo.
Po besedah naših sogovornikov se na podjetnike obračajo tudi na Fursu. Po pregledu odločb za vračilo prejete pomoči v lanskem letu preverijo, ali so zanjo zaprosili tudi v letošnjem. Nato jih dobronamerno opozorijo, da niso upravičeni do pomoči in jo bodo morali vračati.
Preberite še:
Ura resnica za vladne pravljice o reševanju delovnih mest
Matej Lahovnik se še vedno moti
"Če je kdo posloval bolje, je prav, da pomoč vrne," je sredi aprila podjetnikom sporočil Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine in snovalec ukrepov za pomoč gospodarstvu. To je bilo v času, ko so podjetniki oddajali davčne obračune in ugotavljali, da ne izpolnjujejo pogojev, ki jih je v interventnih zakonih določila vlada.
Toda konkretni primeri kažejo, da pomoč vračajo tudi tisti, ki so zaradi epidemije covid-19 poslovali bistveno slabše. Na necenzurirano.si smo razkrili primer podjetnika, ki je lani utrpel več kot 20-odstotni upad prihodkov, vendar je bil štiri mesece bolniško odsoten. Njegovi prihodki so se po pravilih delili le z dnevi, ko je uradno posloval. Zato so bili njegovi povprečni mesečni prihodki celo višji kot v letu 2019 in naenkrat ni bil upravičen do pomoči.
Mesečni temeljni dohodek je bil sicer eden ključnih ukrepov vlade za pomoč malemu gospodarstvu. Ne samo v prvem, ampak predvsem v drugem valu, ko je bila zaprta praktično vsa storitvena dejavnost. Za oktober, november in december so bili samozaposleni upravičeni do 1100 evrov pomoči na mesec. Ker se je epidemija covid-19 zavlekla do letošnje pomladi, je vlada večkrat podaljšala ta ukrep. Najprej do konca marca in potem še do konca junija.
Po zadnjih podatkih Fursa je doslej mesečni temeljni dohodek prejelo 56.000 različnih zavezancev v skupnem znesku 350,3 milijona evrov. V najnovejšem predlogu proti koronskega zakona (PKP9) bi se ta ukrep podaljšal še do konca septembra, podjetniki pa bi lahko dobili še več, 1200 evrov na mesec. A bi vlada dodatno zaostrila pogoje. Do denarja bi bili upravičeni samo tisti, ki so v lanskem letu izgubili najmanj 45 odstotkov prihodkov.
