Okrožno sodišče v Ljubljani je danes Stanislava Valanta, nekdanjega prvega moža NFD Holdinga, obsodilo na tri leta zaporne kazni zaradi dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja. Naložilo mu je tudi plačilo 4,3 milijona evrov vrednega premoženjsko-pravnega zahtevka v korist oškodovane družbe Sava Turizem.
Valant je kaznivi dejanji storil kot predsednik nadzornega sveta družbe Hoteli Bernardin, ki je leta 2010 odobrila dve posojili NFD Holdingu v skupni višini 4,3 milijona evrov. S tem denarjem naj bi NFD Holding, ki je pozneje končal v stečaju, poplačal dolgove do takratne Abanke, kar je Valantov odvetnik Mitja Jelenič Novak na sojenju ves čas zanikal. Sodišče ga je za vsako od kaznivih dejanj obsodilo na dve leti zapora in mu nato izreklo enotno kazen treh let zapora. Specializirano državno tožilstvo nam je sporočilo, da se bo na odločitev sodišča pritožilo, saj je za Valanta predlagalo štiri leta zapora. Pritožil se bo tudi Valantov odvetnik Jelenič Novak, saj da je sodba zmotna.
NFD Holding je bila sicer pred finančno krizo leta 2009 ena najpomembnejših družb na domačem borznem parketu. Bila je del skupine Nacionalne finančne družbe (NFD), ki je obvladovala pomembne deleže lastništva Etola, Save, Term Maribor, Ljubljanskih mlekarn, prek družbe za upravljanje NFD DZU pa je bil tudi med največjimi zasebnimi lastniki Krke, Petrola, Pivovarne Laško, Cinkarne Celje, Gorenja ...
Če je bil NFD Holding še pred začetkom finančne krize praktično nezadolžen, zaradi česar je skupaj z Valantom veljal za enega od zmagovalcev tranzicije, se je finančna slika bistveno spremenila, ko se je odločil Igorju Bavčarju pomagati pri menedžerskem prevzemu Istrabenza. Z upoštevanju stroškov financiranja je vstop v lastništvo Istrabenza družbe iz Skupine NFD stal med 170 in 190 milijoni evrov. Več milijonov evrov je NFD Holding izgubil tudi zaradi številnih nepreglednih poslov z Zvonom Ena Holdingom.
Leta 2015 je NFD Holding končal v stečaju. Za seboj je pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega je nekaj več kot 30 milijonov evrov dolgoval Savi in Gorenjski banki, s katerima je nekoč sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo, v kateri je bil eden od glavnih tudi Stane Valant. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga takrat postala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM in nekdanje banke Abanka Vipa, Probanka in Banka Celje.
To sicer ni bilo prvo sojenje Valantu. Poleti 2019 je namreč ljubljansko okrožno sodišče Valanta, nekdanjega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, nekdanjega ekonoma mariborske nadškofje Mirka Krašovca in nekdanjega direktorja Etola Ivana Fermeta oprostilo očitkov o zlorabi položaja in pomoči pri tem kaznivem dejanju pri preprodaji delnic Mladinske knjige leta 2004. Sodni senat je takrat svojo odločitev utemeljil z neobstojem znakov kaznivega dejanja oziroma s pomanjkanjem nedvoumnih dokazov.
