V začetku junija je v Sloveniji in na Hrvaškem odmevala novica o nesreči motorne jahte, ki je po trčenju v enega od bližnjih otokov potonila pred pristaniščem v Rogoznici, mestu med Šibenikom in Splitom. Upravljal jo je slovenski državljan, luška policija pa je ugotovila, da je imel v času nesreče v krvi 1,89 promila alkohola. Med nesrečo so bili na jahti še štirje državljani Hrvaške.
Do zdaj ni bilo znano, kdo je bil lastnik 17-metrske motorne jahte, zgrajene leta 2008. Policija na Hrvaškem tega podatka nikoli ni razkrila. Javnosti je celo pomotoma sporočila napačno ime jahte, kar je otežilo iskanje za njenim lastništvom. Toda v uredništvu necenzurirano.si smo s pomočjo naših hrvaških virov, fotografij in javnih registrov ugotovili, kdo je njen lastnik.
To je hrvaški poslovnež Alexander Hrkač, ki je tesno povezan z nekaterimi ključnimi igralci iz afere šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6). V Sloveniji je bil leta 2020 na sodišču prve stopnje obsojen na osem mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo dveh let. Šlo je za eno od dveh sojenj, povezanih z ugotavljanjem izvora več milijonov evrov vrednega premoženja nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Uroša Rotnika. Hrkača pa je sodišče spoznalo za krivega kaznivega dejanja krive izpovedbe, ker je slovenskim organom lažno zatrjeval, da Rotnikovi milijoni izhajajo iz poslov z delnicami in certifikati na Hrvaškem.
Preberite še:
Državi dolguje milijone, na Krku pa ima vilo in jahto
Ključni člen v obrambi pred Fursom
Jahta znamke trader 585, ki jo je bilo mogoče tudi najeti, je uradno v lasti nepremičninskega podjetja Esseker Grupa iz Osijeka. Tega lastniško obvladuje Alexander Hrkač, nekdanji policist, ki je v 90-tih letih prejšnjega stoletja obogatel z vlaganji na borzi na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Tam se je po poročanju medijev zapletel v več spornih poslov. Leta 2006 mu je hrvaški regulator odvzel dovoljenje za trgovanje, zaradi česar je Hrkač s tožbo od hrvaške države zahteval 5,5 milijona evrov odškodnine.
Še deset let pozneje je bil Hrkač na lestvici najbogatejših Hrvatov na 14. mestu. Nato pa so se nekatera njegova podjetja znašla v finančnih težavah. Podjetje Esseker Grupa je zaradi davčnih dolgov do hrvaške države končalo v prisilni poravnavi. Dokumentacija, ki smo jo pridobili na Hrvaškem, razkriva, da je bila jahta na seznamu premoženja, ki ga je podjetje predložilo sodišču. V začetku letošnjega leta je šla po isti poti tudi Hrkačeva družba Europlantaže, ki se ukvarja s prehransko in trgovsko dejavnostjo.
Toda precej bolj zanimive so njegove povezave s Slovenijo. Širša javnost v naši državi je tako za Hrkača prvič slišala po izbruhu afere TEŠ6. Bil je namreč ključni člen obrambe Uroša Rotnika v postopku pred finančno upravo (Furs), ki ji je bolj ali manj neuspešno skušal dokazati izvor svojega več milijonov evrov vrednega premoženja.
Kot je znano, se je Rotnik v zadnjih sedmih letih znašel v številnih preiskavah in postopkih. Leta 2012, dve leti po njegovi razrešitvi z vrha Teš, so nanj postali pozorni na Fursu. Pri davčnem pregledu so ugotovili, da med Rotnikovimi uradnimi prihodki in premoženjem med letoma 2007 in 2011 obstaja kar 4,73 milijona evrov visoka razlika. Furs mu je zato odmeril plačilo 1,6 milijona evrov dodatnega davka.
Preberite še:
Kako so milijoni iz TEŠ6 izginili v Švici
Denar naj bi dobival v kovčkih na cesti in v lokalih
Takrat mu je prvič na pomoč priskočil Hrkač. Rotnik je davčne inšpektorje prepričeval, da njegovo milijonsko premoženje izhaja še iz obdobja pred pripravo 1,43 milijarde evrov vrednega projekta TEŠ6. Zaslužil naj bi ga z vložki v delnice, investicijske kupone in druge vrednostne papirje, ki jih je v njegovem imenu kupoval in prodajal Hrkač, je zatrjeval Rotnik.
Natančneje, Hrkač naj bi mu pomagal iz začetnega vložka v vrednosti 170 tisoč nemških mark v nekaj letih ustvariti približno tri milijone evrov dobička. Tega naj bi mu Hrkač začel vračati leta 2006. Kot je zatrjeval Rotnik, je Hrkač obračal denar, ki mu ga je na Hrvaškem in v BiH izročal v gotovini, in nato v isti obliki vračal – v kovčkih, na cesti, v lokalih in s potrdili, pisanimi na roko in s kraticami.
Fursu je dostavil številne dokumente in fotokopije, ki naj bi potrjevali njegovo zgodbo. Več teh je podpisal Hrkač.
Toda davčni inšpektorji Rotniku že od začetka niso verjeli. V Rotnikovi zgodbi namreč ni bilo logike pri datumih. Primer: z dokumenti je dokazoval, da je že leta 1996 vrednostne papirje kupoval prek Hrkačeve družbe Vrijednosnice Osijek, čeprav je bila ta za trgovanje registrirana šele tri leta pozneje. Podobna neskladja so bila tudi pri nekaterih vrednostnih papirjih, ki v tem času še niso kotirali na borzah.
Ko Rotnik potrebuje denar, se pojavi Hrkač
Inšpektorji so zato sumili, da so vse listine s Hrkačevim podpisom prirejene oziroma ponarejene. Da posojilno razmerje med Rotnikom in Hrkačem nikoli ni obstajalo, so ugotovili tudi kriminalisti in specializirano državno tožilstvo, ki je na sodišče proti obema vložilo obtožnico. Tako Rotnik kot Hrkač nista priznala krivde. Kljub temu ju je sodišče prve stopnje v zadnjih dneh pred izbruhom prvega vala epidemije obsodilo: Rotnika na plačilo 210 tisoč evrov denarne kazni, Hrkača pa na pogojno zaporno kazen.
Ko je Furs Rotniku leta 2014 odmeril dodatni davčni dolg, mu je del denarja za poplačilo uradno posodil Hrkač. Šlo je za 350 tisoč evrov, za katerega je Rotnik zastavil apartma na otoku Krk, ki ga je kupil leta 2007, torej v obdobju, ki ga je že pregledoval Furs. Na tej nepremičnini je sicer od lani vpisana nova Hrkačeva hipoteka. Iz nje je razvidno, da znaša Rotnikov uradni dolg do Hrkača že skoraj milijon evrov. Na njuno tesno poslovno povezanost nakazuje tudi dejstvo, da je na seznamu upnikov Hrkačevega podjetja Esseker Grupa z manjšim zneskom tudi Rotnik.
Terjatev v simbolični višini je prijavilo tudi podjetje Towra s sedežem v Luksemburgu, ki ga obvladuje finančnik Bogdan Pušnik, eden od obdolžencev na sojenju zaradi domnevnih nepravilnosti pri gradnji TEŠ6. Tožilstvo mu očita kaznivo dejanje domnevnega pranja denarja, s katerim naj bi Rotniku pomagal legalizirati provizije, a je sam krivdo zanikal.
