Ko je Karl Erjavec sredi septembra prevzel vodenje ministrstva za obrambo, ga je na mizi čakal eden največjih orožarskih poslov v zgodovini Slovenije. Njegova predhodnica Andreja Katič mu je namreč pripravila vse potrebno za podpis pogodbe o nakupu 56 oklepnih vozil znamke boxer, vrednih 306 milijonov evrov.
Šlo bi za prvi korak pri opremljanju Slovenske vojske z bojnimi kolesnimi vozili. Brez javnega razpisa bi jih dobavila družba Artec, ki je v lasti nemškega orožarskega velikana Rheinmetall. Ta je bil leta 2014 v Grčiji pravnomočno obsojen zaradi podkupovanja. Istega leta se je na lestvici orožarskih družb, ki po oceni mednarodne organizacije Transparency International najučinkoviteje preganjajo korupcijo, znašel na samem dnu. Še danes je eno od podjetij v lasti Rheinmetalla na črnem seznamu v Indiji.
Sredi prejšnjega meseca je sledil preobrat. Erjavec se je po posvetovanju s predsednikom vlade Marjanom Šarcem odločil podpis posla preložiti za nekaj mesecev. Odločitev je utemeljil s pojasnilom, da je cena za oklepnike previsoka in da jo bodo na ministrstvu poskušali znižati.
Sumijo, da bo končna cena višja od dogovorjene
Toda v ozadju te odločitve se po naših informacijah skriva vrsta drugih pomislekov, povezanih s poslom. Na ministrstvu naj bi namreč ob pregledu posla ugotovili, da bi lahko bila njegova končna cena krepko višja od dogovorjene.
Novi oklepniki že zdaj ne bi bili poceni. Bojna vozila boxer 8x8, ki jih želi kupiti Slovenska vojska, bodo skoraj enkrat dražja od osemkolesnikov, ki jih je pred leti dobavila finska Patria. Cena posameznega vozila znaša med 4 in 4,5 milijona evra, kar je odvisno od njegove konfiguracije.
A v tej ceni je po naših podatkih zajet le tako imenovani minimalni logistični paket, torej najmanjše število rezervnih delov in druge opreme. Vso dodatno logistično opremo bo torej morala vojska dodatno plačati.
Spomnimo, po načrtih želi do leta 2025 oblikovati srednjo bataljonsko bojno skupino, sestavljeno iz treh manevrskih čet, minometne čete in izvidniškega voda. Vsaka od teh formacij bi imela osemkolesnike z različno oborožitvijo: topovi, minometi in mitraljezi različnih kalibrov. Gre za projekt, vreden 1,2 milijarde evrov, kar je več od predvidene cene drugega tira Divača-Koper.
Po naših informacijah se na ministrstvu že zdaj bojijo, da bi lahko prenagljen nakup prvih osemkolesnikov porušil vso finančno konstrukcijo bodoče bataljonske vojne skupine.
Past iz zgodbe o Teš 6
Na ministrstvu so namreč naleteli še na eno težavo. Sam nakup tako še zdaleč ni edini strošek, povezan s temi vozili. Kot smo neuradno izvedeli, so na ministrstvu znak za alarm prižgali pri analizi stroškov vzdrževanja in servisiranja teh vozil. Jamstvo proizvajalca velja dve leti, za poznejše obdobje pa bi moralo ministrstvo najti zunanje izvajalce.
Težava je, ker v tem trenutku nihče ne ve, koliko bodo v prihodnjih letih stali servisi in vzdrževalna dela v teh vozilih. Po naših informacijah namreč na ministrstvu še vedno nimajo projekcij o vrednosti teh del v prihodnjih letih.
Gre torej za isto past, v katero so se pred leti pustili ujeti snovalci projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Ti so namreč kupili tehnološko opremo za nov blok elektrarne po pogodbi, ki ni zajemala montaže in je hkrati nalagala vrsto dodatnih plačil.
Na ministrstvu podatkov o tem, koliko bi znašali stroški vzdrževanje in kdo bi opravljal ta dela, ne dajejo. "V zvezi s projektom nakupa vozil 8x8 ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev, zato bi bili odgovori na vaša vprašanja v tem trenutku še preuranjeni," so nam pojasnili.
Zakaj je Katičeva z oklepniki počakala na Erjavca
V političnih kuloarjih pa je bilo mogoče v zadnjih tednih slišati informacije, da naj bi svojo priložnost pri servisiranju teh vozil zaznala tudi nekatera podjetja z domnevno dobrimi političnimi povezavami.
Na vprašanje, s katerimi slovenskimi podjetji-podizvajalci, sodelujočimi v projektu, in posamezniki iz teh podjetij je imela stik v času priprave in izbire teh vozil, je nekdanja ministrica Andreja Katič odgovorila, da so se predstavniki ministrstva 6. novembra 2017 srečali na sedežu Grozda obrambne industrije na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
"Zbrane sem nagovorila kot ministrica za obrambo in jim z ekipo predstavila, kakšne aktivnosti načrtujemo v prihodnjem obdobju," je pojasnila Katičeva, zdaj ministrica za pravosodje.
Na vprašanje, ali je dogovorjen posel vključeval tudi opremo vozil in njihovo vzdrževanje, pa je odgovorila, da "posel v času njenega mandata ni bil sklenjen".
Za to, kot je pojasnila Katičeva, ni bilo pravne podlage, saj je vlada pobudo za sklenitev sporazuma, ki pomeni pravno podlago za nakup osemkolesnikov, šele poleti poslala v državni zbor. "Niti bi ne bilo higienično, da minister v odhajanju podpiše takšno pogodbo," je dodala Katičeva.
So taktično študijo "prilagodili" vozilom boxer?
Po neuradnih informacijah naj bi imeli na ministrstvu še en velik pomislek – da boxerji niso vozila, ki bi jih Slovenska vojska v resnici potrebovala.
Že pred časom je analitik in obramboslovec Klemen Grošelj opozarjal, da "je vozilo boxer z vidika logistike popolna mora". "Slovenska vojska bi moral kupiti vozilo, ki je že preizkušeno in ki ga uporabljajo naši partnerji, kar bi pomenilo zmanjševanje logističnih stroškov. Vozilo boxer je brez dvoma zelo kakovostno vozilo."
Grošelj je zdaj državni sekretar na ministrstvu. Za pojasnila nas je usmeril na službo za odnose z javnostmi, kjer – kot že omenjeno – podrobnejših pojasnil o poslu ne dajejo.
Slovenska vojska je sicer pred nabavo oklepnikov pripravila investicijski dokument. Spisala je tudi tudi prvo različice taktične študije, ki opredeljuje potrebe vojske za nabavo posameznih oborožitvenih in drugih sistemov.
A med obema dokumentoma naj bi se pojavljala neskladja, opozarjajo viri. V vojski naj bi težavo rešili tako, da so spremenili taktično študijo in jo "prilagodili" vozilom boxer. Ali je bil tudi to eden od razlogov za zamenjavo načelnika generalštaba Alana Gederja, ki ga je konec prejšnjega meseca nasledila Alenka Ermenc, uradno ni znano.
Predstavitveni video oklepnika Boxer
Čakajo na Belo knjigo
Na vprašanje, ali je kot ministrica pri poslu zaznala kakšne nepravilnosti, je Katičeva odgovorila, da "posel v njenem mandatu ni bil sklenjen, zato o morebitnih nepravilnostih ne more govoriti".
So torej tehnične karakteristike teh vozil sploh skladne s potrebami, strateškimi in taktičnimi načrti Slovenske vojske? Na ministrstvu odgovarjajo le, da "intenzivno pripravljajo Belo knjigo, ki naj bi dala odgovore na vprašanja o prihodnjem razvoju in opremljanju Slovenske vojske". Napovedali so, da bo "predvidoma pripravljena do konca januarja".
Prav z nakupi osemkolesnikov je povezana afera Patria, ki velja za eno od največjih in najodmevnejših v zgodovini Slovenije. Začela se je, ko sta finska in avstrijska policija zaznali sume podkupovanja pri 278 milijonov evrov vrednem nakupu oklepnih vozil v Sloveniji. Pogodbo je kot minister podpisal Karl Erjavec, ki je bil pozneje na sodišču oproščen obtožb o nevestnem delu v službi.
Se lahko zgodba ponovi? Vsaj v delu, ki zadeva posrednike, verjetno ne.
Vojska namreč osemkolesnike kupuje prek Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), ki trenutno vodi 13 orožarskih programov. Eden od njih je tudi boxer. Na ministrstvu so ta način nakupa izbrali pred tremi preostalimi možnostmi: nakupom prek javnega razpisa, neposrednega nakupa od posamezne države in naročilom na podlagi Pogodbe o delovanju EU.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net