Aleš Musar, soprog in donedavni vodja volilnega štaba kandidatke za predsednico republike Nataše Pirc Musar, še vedno molči o tem, koliko bančnih računov ima oziroma je imel v tujini.
Včeraj smo namreč razkrili, da je Aleš Musar v preteklosti posloval tudi prek davčnih oaz, ki posameznikom omogočajo skrivanje premoženja in zniževanje davčnih obveznosti. Bil je eden od pooblaščencev na fiduciarnem računu v Liechtensteinu, ki ga je uporabljal za lastninjenje podjetij v Sloveniji in drugih državah nekdanje Jugoslavije. To je leta 2016, med postopkom nadzora ene od zdaj že nekdanjih Musarjevih družb iz Bosne in Hercegovine, ugotovil regulator kapitalskega trga iz Banjaluke. Na vprašanja, ki smo mu jih poslali v ponedeljek, Aleš Musar tudi včeraj ni odgovoril.
Podatki o tem, ali in koliko bančnih, transakcijskih in drugih računov v tujini ima Aleš Musar, so v javnem interesu zaradi vsaj treh razlogov:
1) Aleš Musar ni zgolj vodil štaba Nataše Pirc Musar, ampak je tudi največji financer njene kampanje. Po do zdaj znanih podatkih je vanjo vložil 19.600 evrov. To je po zakonu najvišji dovoljeni znesek, ki ga lahko prispeva posameznik. Kandidatura Nataše Pirc Musar je zato odprla tudi vprašanja, koliko premoženja ima v lasti Aleš Musar, ki je obogatel v privatizacijskih zgodbah v Sloveniji in na Balkanu, kje vse ga ima in kako ga je pridobil.
2) Nataša Pirc Musar in Aleš Musar sta tudi poslovna partnerja. Skupaj imata v lasti podjetje Ruska dača, ki ima v lasti istoimensko nepremičnino v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani. Nakup in obnova Ruske dače, v kateri zakonca Musar gostita ugledna imena iz političnega in gospodarskega sveta, je po javno dostopnih podatkih skupaj stala dva milijona evrov. Aleš Musar svoj večinski delež obvladuje prek podjetja, ki ga je ustanovil v Nemčiji – tudi z denarjem iz privatizacijskih zgodb.
3) Projekt Ruska dača je zakoncema Musar sofinancirala tudi država.
Preberite še:
Aleš Musar in račun v Liechtensteinu #dokumenti
Državna pomoč milijonarju
Leta 2016, ob nakupu Ruske dače, Aleš Musar ni imel težav z denarjem. Tik pred tem je prodal svoj delež v podjetju S.T. Hammer, registriranem na britanskem otoku Jersey. To je imelo osrednjo vlogo v mreži podjetij, ki jo je Musar med privatizacijami v Sloveniji in na Balkanu spletel skupaj z Rokom Habincem in Markom Koničem, dvema nekdanjima sodelavcema iz Aktive Group največjega pidovskega tajkuna Darka Horvata. Koliko je iztržil za delež v podjetju iz britanske davčne oaze, nikoli ni razkril. Po naših podatkih pa je zanj prejel dobrih šest milijonov evrov.
Kmalu zatem je Aleš Musar znova postal tudi solastnik 10 milijonov evrov vrednega zemljišča nekdanje tovarne SCT Strojegradnja v Mostah. To velja za enega bolj zaželenih v Ljubljani, saj bo v naslednjih letih na tem območju zrasla nova stanovanjsko-poslovna soseska. Delež na tem zemljišču je po prijateljski ceni pridobil od Koniča, solastništvo pa je več let skušal prikriti. V Nemčiji pa je ustanovil še podjetje Aulon, ki je imelo že takrat skoraj 1,5 milijona evrov premoženja.
Kljub temu sta zakonca Musar za pomoč pri projektu Ruska dača zaprosila državo. Septembra 2017, ko je bila na oblasti še vlada Mira Cerarja, sta se namreč prijavila na razpis za sofinanciranje razvoja in promocije integralnih produktov turističnega gospodarstva. Objavilo ga je ministrstvo za gospodarstvo, ki ga je takrat vodil Zdravko Počivalšek. S tem razpisom je želelo spodbuditi podjetja k bolj inovativnemu pristopu pri oblikovanju turističnih produktov in storitev.
Preberite še:
Skriti zaklad Aleša Musarja
Za 270.000 evrov subvencij in kreditov
V imenu zakoncev Musar je vlogo oddalo njuno podjetje Ruska dača - in bilo uspešno. Ministrstvo mu je namreč za "razvoj inovativnega turističnega produkta Ruska dača - doživetje kulture, kulinarike in zgodovine" odobrilo 195.510 evrov subvencije. Za primerjavo: to je skoraj enkrat več od kupnine za takrat še propadajočo Rusko dačo z zemljiščem, ki sta jo zakonca Musar plačala ob nakupu iz stečajne mase.
Subvencijo je podjetje Ruska dača, ki ima sedež v poslovni stavbi na zemljišču v Mostah, prejelo konec junija 2018. A to ni bil edini državni denar, ki je šel za projekt:
- Dve leti pozneje, septembra 2020, je podjetje Ruska dača od Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) na razpisu za omilitev posledic epidemije covid-19 na gospodarstvo dobilo še 50.000 evrov brezobrestnega kredita za obratna sredstva.
- Januarja lani je sklad podjetju za obratna sredstva odobril še 25.000 evrov mikrokredita. Tudi namen tega razpisa je bil zagotoviti hitro in ugodno financiranje za omilitev posledic epidemije.
- Aprila letos pa je podjetje Ruska dača prejelo še vavčer za digitalni marketing, ki naj bi mala in srednja podjetja spodbudil k uvajanju digitalnega marketinga za povečanje konkurenčnosti, dodane vrednosti in prihodkov. Ta mu je prinesel skoraj 2.500 evrov za izdelavo spletne trgovine.
Skupaj je torej podjetje Ruska dača prejelo za več kot 270.000 evrov različnih oblik državne pomoči. Za projekt sta sicer zakonca Musar pri nekdanji Sberbank najela 431.000 evrov posojila, s katerim sta financirala odkup večjega zemljišča ob Ruski dači od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Preostali del investicije sta pokrila iz drugih virov.
Preberite še:
Bivši šef Nataše Pirc Musar mora pred sodišče
