Ustanovitelj in dolgoletni direktor trgovske verige Engrotuš Mirko Tuš lahko po več kot dveh letih spet razpolaga s svojim premoženjem. Finančna uprava RS (Furs) je umaknila zastavno pravico oziroma hipoteko na premoženju celjskega podjetnika in njegove soproge Tanje Tuš, tudi na 100-odstotnem deležu družbe Tuš Holding, manjšinske lastnice Engrotuša, in več milijonov evrov vredni vili v Lokrovcu pri Celju.
V začetku leta 2019 so jima prepovedali prosto razpolaganje s premoženjem. Furs je pod drobnogled vzel osebne finance zakoncev Tuš in jima hotel odmeriti 6,525 milijona evrov dodatne davčne obveznosti. Ker je ocenil, da bo s težavo izterjal davčni dolg, je še pred zaključkom postopka preventivno vpisal zavarovanje na njunem premoženju. Ali sta zakonca Tuš zmagala v davčnoinšpekcijskem postopku, ali pa sta se s Fursom dogovorila o plačilu določenega zneska, uradno ni mogoče preveriti. Na Fursu postopkov zaradi davčne tajnosti ne smejo komentirati, prav tako je za zdaj brez komentarja celjski podjetnik.
Na Fursu so pred časom vodili tudi davčno-inšpekcijski nadzor nad podjetjem Tuš Holding. Pod drobnogledom je bil 26 milijonov evrov vreden odpustek, ki ga je od svojega podjetja dobil Mirko Tuš. Gre za denar, ki si ga je od svojih podjetij izposodil pred več kot desetletjem, torej še pred začetkom krize, vendar ga do danes ni vrnil. Furs je leta 2019 ustavil inšpekcijski nadzor, saj ta ni ugotovil nepravilnosti.
Preberite še:
Astronomski davčni dolg Mirka Tuša do države
Preiskave NPU zaradi več desetmilijonskega oškodovanja
V zadnjem obdobju se je sicer Mirko Tuš, nekoč najbogatejši Slovenec, znašel v več (pred)kazenskih postopkih, v katerih mu očitajo, da je v škodo svojih podjetij prišel do visoke nezakonite premoženjske koristi. Na podlagi tega bi mu lahko odmerili tudi plačilo dodatnega davka.
Na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU) so zakonca Tuš ovadili zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja in pranja denarja. Očitajo jima, da sta pred prodajo mobilnega operaterja Tušmobil njegovo blagovno znamko prenesla na svoje podjetje iz Hongkonga in posledično pridobila 19,3 milijona evrov nezakonite premoženjske koristi. Enako sta naredila z blagovnimi znamkami Engrotuš, med njimi ključno blagovno znamko Tuš. To sta namreč leta 2016, ko je že postalo jasno, da bo trgovska veriga slej ali prej dobila novega lastnika, prenesla na svoje podjetje Tus Global Group s sedežem v Hongkongu.
Že nekaj časa teče tudi sojenje nekdanjemu direktorju Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) Tomažu Simoniču, ki mu očitajo, da je od Mirka Tuša prejel podkupnino v zameno za brezplačne frekvence za mobilno telefonijo. Sredi lanskega leta so Simoniča oprostili očitkov, a je konec leta sodišče sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. V postopku je bil tudi Tuš, a je bil zaradi zdravstvenih težav iz njega začasno izločen.
Kriminalisti NPU so Mirka Tuša nazadnje obiskali v začetku februarja letos. Preiskovali so sume gospodarskega kaznivega dejanja, s katerimi je bil Engrotuš oškodovan za več kot 30 miljonov evrov. Tri osebe so osumljene kaznivega dejanja zlorabe položaja, in sicer zaradi preprodaje lastniških deležev v več družbah in nevračanjem posojil. V posle naj bi bil vpleten poslovnež in solastnik Celjskih mesnin Danilo Dujović. Bili so tudi pri direktorju Celjskih mesnin Izidorju Krivcu in sodnem cenilcu Marjanu Pogačniku, ki pa naj ne bi bila med osumljenci kaznivih dejanj.
Preberite še:
To je novi lastnik trgovske verige Engrotuš
Nekoč najbogatejši Slovenec le še 20-odstotni lastnik Engrotuša
Mirko Tuš je sicer v času, ko je bil v davčnem postopku, ostal brez večinskega lastniškega deleža v Engrotušu, četrti največji trgovski verigi v državi. Njena največja lastnica je po novem v lasti investicijskega sklada Alfi, ki sodi pod okrilje svetovalne družbe KF Finance, upravlja pa premoženje različnih domačih vlagateljev. Zakonca Tuš sta za zdaj obdržala 20-odstotno lastništvo v Engrotušu.
Do sprememb v lastništvu je prišlo zaradi visoke zadolženosti skupine Tuš. Ta je imela še konec leta 2019 za več kot 260 milijonov evrov finančnih obveznosti, ki jih zaradi poslovnih težav ni bila sposobna odplačevati in je dolga leta hodila po robu bankrota. Sledila je razdolžitev. Po eni strani je Alfi v kapital skupine Tuš pretvoril dolg, ki ga je kupil od bank upnic. Po drugi je prišlo do prodaje trgovskih centrov in drugih nepremičnin. Vse to naj bi skupini Tuš omogočilo, da se bo lahko osredotočila na osnovno dejavnost, investirala in se poskušala spopasti s konkurenco.
V Engrotušu so v začetku leta prešli na enotirno upravljanje. Glavni izvršni direktor ostaja Andraž Tuš, poleg Jureta Kapetana, ki ga je novi lastnik Alfi pripeljal že lani, pa je v vodstvu še Boris Čuturič, ki je zadolžen za prodajo na debelo. Podatki o poslovanju v letu 2020 še niso znani. Predlani, ko je Engrotuš praznoval 30 let od odprtja prve trgovine, je družba ohranila prihodke pri nekaj manj kot 476 milijonih evrov in ustvarila 880.000 evrov čistega dobička, kar je pol manj kot leta 2018.
