Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan rad poudarja, da bolnišnice venomer ustvarjajo izgubo, medtem ko vsi drugi deli zdravstvenega sistema ustvarjajo dobičke. Pri tem je izpostavil tudi lekarne, ki so imele lani skupaj 80 milijonov evrov "plusa". Danes objavljamo zgodbo o enem od največjih poslov z zdravili v zadnjih letih, pri katerem se od samega začetka pojavljajo sumi kartelnega dogovarjanja.
Gre za nabavo 3.000 različnih vrst zdravil na recept, skupaj vrednih okrog 270 milijonov evrov. Kupuje jih Koroška lekarna, ki je v lasti tamkajšnjih občin. Z javnim naročilom je iskala veledrogeriste, ki bi tej družbi in še desetim drugim lekarnam v prihodnjih štirih letih dobavljali zdravila. Toda razpis se je hitro znašel pod drobnogledom agencije za varstvo konkurence (AVK). Razlog? Sum kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in gospodarnosti. Poenostavljeno povedano: razpis je bil pisan na kožo Kemofarmaciji in Salusu, ki obvladujeta večino domačega veleprodajnega trga z zdravili.
Kljub temu je obema podjetjema uspelo doseči cilj in priti vsako do svojega dela posla – tudi zato, ker so jima šli na roko v Koroški lekarni. Kako je to mogoče in kdo ni opravil svojega dela?
Dogovarjala sta se o cenah, a sta jo odnesla brez kazni
Prodaja zdravil je v Sloveniji vse večji posel, pri čemer se proda vedno več dražjih zdravil. Vrednost njihove prodaje lekarnam je v letu 2021 znašala že skoraj 678 milijonov evrov. To je 128 milijonov evrov več kot štiri leta pred tem, samo s to razliko pa bi lahko država pokrila za leto dni investicij v Slovensko vojsko.
Toda lekarne pri odločitvi, od koga bodo kupovale zdravila na recept, nimajo veliko izbire. Kemofarmacija in Salus sta dva daleč največja igralca na tem trgu, pri čemer sta se v preteklosti že dokazano dogovarjala o določanju cen in popustov. To je leta 2015 pravnomočno potrdilo tudi vrhovno sodišče. Kljub temu sta jo odnesla brez kazni. Še več, nabava zdravil, ki smo ji priča v zadnjih letih, se je spremenila v farso.
Ko je računsko sodišče konec leta 2021 opozorilo, da lekarne zdravila na recept kupujejo brez razpisov in po (pre)visokih cenah, so te začele dobavitelje iskati prek javnih naročil. Izid je bil vselej enak. Lekarniška zbornica Slovenije je v štirih letih vsaj trikrat neuspešno poizkušala s skupno nabavo milijardo evrov vrednih zdravil. Vsakič je postopke razveljavila državna revizijska komisija zaradi kršenja pravil javnega naročanja in omejevanja konkurence.
Zgodba se je ponovila pri Koroški lekarni. Ta je aprila lani objavila javno naročilo, vanj pa vključila tudi zdravila, za katera že obstajajo ekskluzivni dobavitelji za slovenski trg. To je pomenilo, da drugi ponudniki do teh zdravil niso imeli dostopa, zato niso mogli oddati ponudbe.
Preberite še:
Bolnišnice spet v rdečem, ker epidemije ni več
Varuh konkurence prvič uspešen, drugič zamudil rok
Oktobra lani je zato državna revizijska komisija, ki jo vodi Samo Červek, na zahtevo AVK razveljavila 16 od 308 sklopov javnega naročila - torej tam, kjer so bila zdravila z ekskluzivno pravico dobave. Šlo je tudi za vrednostno največje sklope.
"Da bi naročnik zagotovil konkurenco, bi moral zdravila, ki so predmet ekskluzivnih pravic, ločiti od zdravil, ki niso predmet ekskluzivnih pravic oziroma oblikovati ločene sklope," so opozarjali na državni revizijski komisiji. Toda v Koroški lekarni so navedbe regulatorja trga zavračali. Zakaj? Poudarjali so, da so tudi pri spornih sklopih zdravil prejeli dve ponudbi – od Kemofarmacije in Salusa. Pri tem pa so očitno spregledali dejstvo, da si lahko obe podjetji zdravila prodajata med seboj, četudi imata zanje ekskluzivno pravico distribucije.
Na AVK ob dobljeni bitki niso odnehali. Na državno revizijsko komisijo so vložili novo pritožbo. Na podlagi novo pridobljenih informacij so ugotavljali, da ni spornih samo 16, ampak kar 66 sklopov javnega naročila, torej vsak peti. Zahtevali so tudi njihovo razveljavitev, saj bi sicer zanj konkurirala le peščica ponudnikov. A so bili neuspešni. V Koroški lekarni so opozarjali, da je AVK zamudil 45-dnevni rok za pritožbo, z njimi pa so se strinjali tudi na državni revizijski komisiji. Posel se je tako nadaljeval. Zgodilo pa se je, kar so predvideli na AVK.
Preberite še:
Je zdravstvo v pol leta razpadlo? Ne, tu so resnična dejstva. #analiza
Ponudbi oddali v razmaku ene ure
Za 270 milijonov evrov vredno nabavo zdravil na recept sta se udarila zgolj dva: Kemofarmacija in Salus. Na javno naročilo se je prijavil tudi mariborski Farmadent in bil na dobri poti, da pri manjšem delu premaga Salus. Toda naredil je več osnovnošolskih napak pri oddaji ponudbe, zato so ga izločili.
Posel sta si tako razdelila največja dva na trgu, ki sta oddala ponudbi tri dni pred iztekom končnega roka in to v razmaku manj kot ene ure. Salus jo je oddal v petek 3. junija lani, ob 14:36, Kemofarmacija pa 56 minut pozneje. Končni rok je bil sicer v ponedeljek 6. junija ob 13. uri. Naključno ali ne, ko je Koroška lekarna pregledala ponudbe in izbrala dobavitelja, se je izkazalo, da je vrednost poslov, ki sta jih dobila Kemofarmacija in Salus, neverjetno podobna njunemu tržnemu deležu na področju dobave zdravil na recept. Prvi ima v rokah okoli 43-odstotni tržni delež in si je zagotovil za 143 milijonov evrov dobav. Drugi pa obvladuje nekaj manj kot tretjino trga in bo dobavil za okoli 105 milijonov evrov zdravil.
Zaradi posredovanja AVK zaenkrat ostajajo nerazdeljeni sklopi v vrednosti 40 milijonov evrov. V Kemofarmaciji so nam danes pojasnili, da "poslujemo skladno z vsemi predpisi, ki določajo pravila delovanja na trgu". Aktivnosti oblastvenih organov in drugih gospodarskih subjektov pa da ne morejo komentirati. "Javno naročilo, ki so ga objavile Koroške lekarne, je bilo javno objavljeno skupaj z objektivnimi pogoji oziroma merili in kriteriji za pridobitev posla. Razumemo, da je nosilec javnega razpisa pri dodelitvi posla dosledno upošteval javno objavljene kriterije in merila," so dodali.
V Salusu so medtem pojasnili, da so "samostojno sprejeli odločitev o sodelovanju na zadevnem javnem naročilu ter prav tako samostojno pripravili in oddali ponudbo". "Vsakršna namigovanja glede dogovarjanja oziroma usklajenega ravnanja z družbo Kemofarmacija ostro zavračamo," so dodali.
Če ni konkurence, kdo je na slabšem?
Za zdravila na recept, ki jih prodajajo veledrogeristi, obstajajo najvišje dovoljene cene, ki se določajo na podlagi referenčnih cen v treh evropskih državah in medsebojno primerljivih zdravil. Ti se lahko z lekarnami dogovorijo tudi za dodatne popuste, ki pa so se v preteklosti v veliki meri prelili v njihove dobičke. V vsakem primeru končni račun poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
To pomeni, da je za javno zdravstvo pozitivno, če je na trgu več konkurence med veledrogeristi, saj to pomeni, da tem ostane manjša razlika v ceni. Zaradi dogajanja na trgu in očitno brezzobih državnih inštitucij se očitno dogaja ravno nasprotno.
