Zato preiskujejo Lahovnika: kaj je imel kot minister s posojili za TEŠ6?

Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik se je pod drobnogledom specializiranega državnega tožilstva znašel zaradi sumov domnevnih nepravilnosti pri financiranju projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6).

To informacijo nam je potrdilo več virov. Že včeraj smo razkrili, da tožilstvo proti Lahovniku vodi pregon zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja pri projektu TEŠ6. "Zadeva, o kateri sprašujete, je v fazi predkazenskega postopka in meritorna tožilska odločitev še ni bila sprejeta," so nam že v ponedeljek pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu.

Kot smo neuradno izvedeli, je "zadevo Lahovnik" odprl eden od tožilcev, ki dela na zadevi TEŠ6, v kateri je prvi obdolžen nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik. Šlo naj bi za sume nepravilnosti pri zadolževanju pri dveh mednarodnih bankah, ki sta bili ključni financerki projekta. TEŠ je namreč za najem posojil pri Evropski investicijski banki (EIB) in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) potreboval pozitivno mnenje ministrstva, ki ga je takrat vodil Lahovnik. To ga je spisalo kljub nepopolni dokumentaciji, pred tem pa ni naročilo neodvisne ekonomske presoje upravičenosti projekta.

Uradnih informacij o zadevi, ki je trenutno v fazi predkazenskega postopka, ni mogoče dobiti. 

Lahovnik pa je včeraj za Slovensko tiskovno agencijo (STA) potrdil, da ga je tožilstvo v tej zadevi že pred časom zaslišalo. Ob tem je po lastnih besedah predložil celovit in obsežen zagovor skupaj z dokumentacijo, ki naj bi ga razbremenjevala odgovornosti. Poudaril je, da je policija leta 2023 zaključila preiskavo zoper njega, nekdanjega premierja Boruta Pahorja in nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča, pri čemer ni ugotovila znakov kaznivih dejanj.

Kaj se je torej dogajalo pri projektu TEŠ6? In zakaj je bila za njegovo izvedbo ključnega pomena zelena luč, ki so jo prižgali na Lahovnikovem ministrstvu?

Preberite še:
Afera TEŠ6: tožilstvo sumi, da je Matej Lahovnik zlorabil položaj ministra

Dali so denar, a želeli zeleno luč politike

Leta 2007 so v šoštanjski termoelektrarni, ki jo je takrat vodil Rotnik, z EIB podpisali pogodbo za 350 milijonov evrov posojila pod zelo ugodnimi pogoji. Po prvotnih načrtih bi moral ta denar skupaj z lastnimi sredstvi in krediti komercialnih bank zadoščati za izvedbo projekta, takrat ocenjenega na okrog milijardo evrov.

Toda nato se je začelo zapletati. Projekt se je zaradi pogodbe o dobavi tehnološke opreme, ki je šla močno v prid francoskemu Alstomu, v razmeroma kratkem času podražil za več sto milijonov evrov. To je podrlo njegovo finančno konstrukcijo. V Šoštanju so našli rešitev. Pri EIB so si zagotovili dodatni denar - skupaj 440 milijonov evrov. Še dodatnih 200 milijonov evrov pa je prispevala EBRD.

A obe mednarodni banki sta postavili pogoje. V EIB so zahtevali državna jamstva, ki jih je državni zbor odobril v času druge vlade Janeza Janše. Zahtevali so tudi pozitivno okoljsko presojo, nadzor nad ceno projekta in jasno izkazano zeleno luč politike.

To so tudi dobili. Vlada Boruta Pahorja je namreč marca 2010 odločala o izjavi, s katero ne bi nasprotovala morebitnemu povečanju posojila EIB (v angl. "non-objection letter"). Pri tem je eno od ključnih vlog odigral Lahovnik, ki je bil v letih 2009 in 2010 minister za gospodarstvo.

Preberite še:
Kaj so govorili Pahor, Lahovnik, Janša & co., ko so TEŠ6 potiskali naprej

Prihajala svarila, a postopke so pospeševali 

Kljub resnim pomislekom glede ekonomike projekta TEŠ6, ki so takrat prihajali iz vrst uradnikov na ministrstvu za gospodarstvo, so se postopki pridobitve financiranja še pospešili.

V istem času, torej v prvi polovici leta 2010, so namreč pri Lahovniku in Križaniču začeli izdajati soglasja za pridobitev posojil pri EIB in EBRD v skupni višini okoli 750 milijonov evrov. Pozor: to se je zgodilo v času, ko se je uradna vrednost projekta podražila za sto milijonov evrov - z 1,1 milijarde na 1,2 milijarde evrov. Podatek o novi ceni investicije je februarja na svoji spletni strani kot prva objavila EBRD, v TEŠ pa so ga sprva celo zanikali.

Vse to sta ministrstvi, ki sta ju vodila Križanič in Lahovnik, storili brez predhodne neodvisne presoje projekta in lastne neodvisne analize upravičenosti investicije, ki se je pozneje podražila na 1,41 milijarde evrov. Pahorjeva vlada je takrat HSE naložila le "preučitev možnosti" za pridobitev te presoje. 

Še več, celo na javno razkrite sume o nepravilnostih pri projektu se je Lahovnikovo ministrstvo odzivalo zgolj s "pričakovanji, da bosta tako uprava kot nadzorni svet HSE v okviru svojih pristojnosti zagotovila preglednost vseh postopkov za izvedbo investicije v TEŠ6 ter odpravila vse morebitne nepravilnosti, ki bi lahko ogrozile navedeni projekt".

Preberite še:
Provizije za TEŠ6 so izginile v Švici, vodilni pa so skrili premoženje

Krpali so porušeno finančno konstrukcijo projekta 

Če povzamemo: v TEŠ so si z omenjenimi posojili zagotovili financiranje projekta. Ko so stroški ušli izpod nadzora, pa so potrebovali več denarja, kar so banke pogojevale s politično podporo. Pahorjeva vlada je na koncu pod pritiski gospodarskega in finančnega ministrstva popustila, s tem pa je projekt prišel do točke, ko je bil "prevelik, da bi padel" in ga praktično ni bilo več mogoče zaustaviti.

Kot smo že poročali, je projekt TEŠ v času vlade Mira Cerarja preiskovala tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo je vodil Matjaž Hanžek, in med drugim ugotovila:

- da so pri projektu TEŠ6 neodgovorno ali malomarno ravnale vse vlade med letoma 2004 in 2012, največjo politično odgovornost pa nosi vlada Boruta Pahorja (2009 – 2011), v kateri sta imela ključna položaja Lahovnik in tedanji minister za finance Franc Križanič.

- da Lahovnik leta 2009 ni prisluhnil opozorilom, da bi lahko šlo pri projektu kaj narobe. 

- da so Pahor, Lahovnik in Križanič "zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali celo namernih ravnanj (...) državo oziroma javna sredstva izpostavili nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta in tveganju, ki je bilo povezano z nadaljnjim obstojem skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) vključno s Premogovnikom Velenje".

- da nosita politično odgovornost tudi prva in druga Janševa vlada.

Kriminalistična preiskava proti Pahorju, Lahovniku in Križaniču je bila končana, ne da bi policija potrdila sume kaznivih dejanj.