Afera TEŠ6: tožilstvo sumi, da je Matej Lahovnik zlorabil položaj ministra

Zgodba o šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), eni največjih afer v zgodovini Sloveniji, zdaj dobiva novo nadaljevanje. Tokrat v vrstah tedanjih politikov. Specializirano državno tožilstvo namreč vodi pregon proti Mateju Lahovniku, nekdanjemu ministru za gospodarstvo v vladi Boruta Pahorja, pristojnemu tudi za energetiko. 

Ta informacija je prišla na plano pred dnevi na sojenju v zadevi TEŠ6, kjer je prvi obdolženi Uroš Rotnik, nekdanji direktor šoštanjske termoelektrarne. Eden od zagovornikov je namreč napovedal, da bo v sodni spis predložil listine iz druge zadeve, povezane s projektom TEŠ6, ki jo specializirano tožilstvo vodi zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.

Po naknadnem preverjanju smo ugotovili, da je osumljenec v tej zadevi Matej Lahovnik. Iz zapisnika obravnave na sojenju v zadevi TEŠ je razvidno, da je pregon proti nekdanjemu ministru trenutno v fazi nujnih preiskovalnih dejanj. To pomeni, da mora tožilstvo še sprejeti odločitev, ali bo pregon nadaljevalo z vložitvijo zahteve za sodno preiskavo. 

"Zadeva, o kateri sprašujete, je v fazi predkazenskega postopka in meritorna tožilska odločitev še ni bila sprejeta. Zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov vam več informacij ne moremo posredovati," so bili s pojasnili skopi na specializiranem tožilstvu. Na okrožnem sodišču v Ljubljani pa so nam pojasnili, da je v tej zadevi osumljena ena oseba.

Zakaj torej tožilstvo dobrih 15 let po tem, ko je odšel z ministrske funkcije, preganja Lahovnika? In kakšna je njegova politična odgovornost za projekt TEŠ6, ki je v desetletju obratovanja ustvaril skoraj milijardo evrov izgube?

Preberite še:
Kaj so govorili Pahor, Lahovnik, Janša & co., ko so TEŠ6 potiskali naprej

Politično odgovoren za nasedli projekt TEŠ6

Matej Lahovnik je bil kot minister za gospodarstvo v letih 2009 in 2010 ena od ključnih političnih figur pri projektu TEŠ6. Slabo desetletje pozneje je parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo je vodil Matjaž Hanžek, med drugim ugotovila:

- da so pri projektu TEŠ6 neodgovorno ali malomarno ravnale vse vlade med letoma 2004 in 2012, največjo politično odgovornost pa nosi vlada Boruta Pahorja (2009 – 2011), v kateri sta imela ključna položaja Lahovnik in tedanji minister za finance Franc Križanič.

- da Lahovnik leta 2009 ni prisluhnil opozorilom, da bi lahko šlo pri projektu kaj narobe. 

- da so Pahor, Lahovnik in Križanič "zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ali celo namernih ravnanj (...) državo oziroma javna sredstva izpostavili nesorazmernemu tveganju zaradi načina financiranja projekta in tveganju, ki je bilo povezano z nadaljnjim obstojem skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) vključno s Premogovnikom Velenje".

- da nosi politično odgovornost tudi prva in druga vlada Janeza Janše.

Proti Pahorju, Lahovniku in Križaniču je državni zbor leta 2018 vložil naznanilo sumov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Zagrožena kazen za to kaznivo dejanje je ali denarna ali tri leta zapora. 

Preberite še:
Provizije za TEŠ6 so izginile v Švici, vodilni pa so skrili premoženje

Kaj se je dogajalo s policijsko preiskavo

Toda do resnejše kriminalistične preiskave odgovornosti politikov za projekt nikoli ni prišlo. 

Že pol leta pozneje je namreč Policijska uprava Ljubljana tožilstvu sporočila, da v tej zadevi ne bo zbirala dokumentacije in obvestil. Razlog: to delo naj bi že pred tem opravili na Policijski upravi Celje, ki je preiskovala zadevo TEŠ6. 

A to ni bilo res. V Celju so takrat res preiskovali zadevo TEŠ6, toda "le" sume kaznivih dejanj, ki naj bi jih storili odgovorni za projekt, ne pa domnevne malomarnosti tedanjih vodilnih politikov. Poudariti tako velja, da Lahovnik v zadevi, v kateri se je leta 2022 začelo sojenje, nikoli ni imel statusa osumljenca. 

Preiskavo, ki to sploh ni bila, so v Ljubljani zaključili v začetku februarja 2019. Dva meseca prej je na čelo policije prišla Tatjana Bobnar. Leta 2021 je zadevo prevzel nacionalni preiskovalni urad (NPU), zaključil pa jo je s poročilom.

Katere nepravilnosti tožilci zdaj očitajo Lahovniku, uradno ni mogoče izvedeti. Po dostopnih podatkih pa so zadevo odprli lani. Tudi zato je mogoče domnevati, da so jo sprožili ali na podlagi izjav katere od prič na sojenju ali dokazov iz drugih zadev, ki so jih kriminalisti vodili v povezavi s TEŠ6. 

Preberite še:
Pahor, Lahovnik & co. oprani vseh sumov pri zadevi TEŠ6

Kot minister prezrl vsa opozorila 

Nesporno je, da je prav Lahovnikov mandat dokončno utrl pot projektu TEŠ6. Takrat je tudi prešel točko, ko bi bila njegova ustavitev še realna možnost. Ves čas je Lahovnik kot minister projekt javno podpiral in ga utemeljeval z oceno, da je ekonomsko upravičen in bi bila njegova ustavitev nesmiselna. 

Pri tem ministrstvo nikoli ni naročilo neodvisne revizije ekonomike projekta, ki bi lahko preverila dejanske stroške in tveganja, temveč je odločitve sprejemalo le na podlagi gradiva, ki so ga pripravljali v TEŠ in HSE. V letih 2009 in 2010 pa se na opozorila uradnikov in javno razkrite sume o nepravilnosti pri projektu praktično ni odzivalo. 

Lahovnikovo ministrstvo je potrjevalo ključne dokumente in soglasja, ki so omogočala nadaljnje financiranje projekta, med drugim tudi posojila mednarodnih institucij. HSE je decembra 2009, torej v Lahovnikovem mandatu, Alstomu plačal prvih 85 milijonov evrov za opremo. S tem je dokončno stopila v veljavo pogodba, ki jo je Uroš Rotnik leto in pol pred tem z Alstomom podpisal v Parizu.

Pahor se je branil, da je zaupal Lahovniku

Prav ta pogodba, sprva vredna le 654 milijonov evrov, po enajstih aneksih in 19 variacijah pa je že več kot milijardo evrov, je bila ključ vseh poznejših težav projekta, saj je Alstomu dala v roke ključni vzvod za stiskanje slovenskega partnerja. Poleg tega, da v njej ni bilo protikorupcijske klavzule, ni temeljila na slovenskem, ampak na švicarskem pravu. 

Kot je znano, je Alstomov pravni naslednik General Electric na sodišču priznal krivdo, s HSE pa na arbitraži sklenil dogovor o plačilu 261 milijonov evrov odškodnine.

"Zaupal sem Mateju Lahovniku, ki je bil glavni minister za to vprašanje, da je naložba dobra, upravičena, hkrati pa tudi skrbno vzel njegove napotke glede dolžnih ukrepanj, da bi bila naložba stroškovno optimalna," je leta 2017 na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo o TEŠ6 dejal Borut Pahor.