Temna plat slovenske rasti: armada delavcev na klic

Na videz bleščeče podatke o rasti zaposlenosti po koncu krize leta 2014 kazi dejstvo, da je v Sloveniji v tem obdobju nastala armada slabo plačanih delavcev, ki jo agencije po potrebi selijo iz podjetja v podjetje. V najslabšem položaju so delavci iz nekdanjih jugoslovanskih republik.

Avtor: Tomaž Modic
četrtek, 14. 2. 2019, 04:02


Necenzurirano prenos
delavci, gradbeništvo
STA

Delo v nočnih izmenah, številne nadure brez plačila. Ne upajo si na dopust ali na bolniški dopust, saj bi jim lahko sicer odpovedali pogodbe za določen čas. Opravljajo domala enako delo kot sodelavci, vendar prejemajo nižjo plačo brez dodatkov.

To je v zadnjih letih postal vsakdan številnih, ki jih na delo v slovenske tovarne pošiljajo agencije za zaposlovanje in posredovanje dela. Z njimi so podjetja ob nizki brezposelnosti in pomanjkanju kadra lažje izpolnjevala povečana naročila. Gre za delavce v proizvodnji, zidarje, čistilce, varnostnike, skladiščnike, voznike težkih tovornjakov, natakarje ...

Z agencijskimi delavci so podjetja dobila cenejšo delovno silo. Po potrebi lahko najemajo njihove storitve ali pa jih takoj odslovijo, s čimer se lažje prilagajajo tržnim nihanjem.

Rekordno število agencijskih delavcev

"Zaposlovanje agencijskih delavcev je postala ustaljena praksa, pri kateri imajo dobiček vsi razen delavca," je kruto delovanje sistema pojasnil Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, kjer pomagajo ranljivim skupinam ljudi.

O tem, kako obsežen je postal sistem najemanja delavcev prek agencij, pričajo tudi uradni podatki. Že konec leta 2017 je bilo prek agencij zaposlenih 23.662 ljudi, torej približno tri odstotke vseh zaposlenih v Sloveniji. To je največ doslej in skorajda enkrat več kot leta 2011. Lani se je njihovo število še dodatno povečalo, pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Goran Lukič iz Delavske svetovalnice
Goran Lukič iz Delavske svetovalnice
STA
Na prvi pogled lepo statistiko o rasti zaposlenosti po koncu krize leta 2014 tako kazi dejstvo, da je v Sloveniji nastala armada slabo plačanih delavcev, ki jo agencije po potrebi selijo iz podjetja v podjetje.

Na trgu danes deluje že 125 registriranih agencij. Naši podatki kažejo, da se mesečna bruto plača v agencijah za zaposlovanje v povprečju giblje okoli 1.200 evrov, torej precej pod državnim povprečjem. Tolikšne plače običajno ponujajo v gradbeništvu in gostinstvu.

Velika večina ljudi je sicer zaposlena v največjih agencijah, kot so Adecco H. R., Kariera, Agencija M Servis, Trenkwalder, Naton in Manpower. Velika slovenska podjetja se običajno odločajo za najem njihovih storitev, naši sogovorniki pa priznavajo, da pri teh ugotavljajo neprimerljivo manj kršitev. Uveljavljene agencije, članice mednarodnih skupin, si namreč prizadevajo ohraniti ugled in si ne želijo privoščiti medijsko odmevnih afer.

Podjetja, ki drugim podjetjem "posojajo" delavce

Kljub temu se tudi v večjih slovenskih podjetjih pojavljajo sumi nepravilnosti, opozarja Lukič. Pogosti so primeri, ko imajo podjetja registrirano dejavnost montaže, vgradnje oken ali varilstva, vendar nimajo lastne opreme, temveč svoje delavce pošiljajo v podjetja, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju.

S tem se izognejo ne le veljavni delovni zakonodaji, ampak tudi direktivi EU, po kateri mora imeti vsak delavec v času dela pri delodajalcu pravico do enake plače in enakih dodatkov (božičnica, regres). Če bi bili agencijski delavci, bi morali biti izenačeni z redno zaposlenimi v podjetju. Ket to niso, zaradi tega nimajo enakih pravic.

Gre za prakso, ki je po ugotovitvah Delavske svetovalnice in Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) prisotna v vseh večjih podjetjih v severovzhodni Sloveniji. Nedavno so jo odkrili tudi v podjetju Akrapovič, proizvajalcu izpušnih sistemov, kjer so tuje delavce najemali od zaposlitvene agencije, ki za to ni imela dovoljenja. Podjetju Akrapovič naj bi zaradi tega grozila plačilo visoke globe in začasna prepoved zaposlovanja tujcev.

delavci, proizvodnja, Revoz
delavci, proizvodnja, Revoz
STA

Delavca iz tujine je najlaže izkoriščati

V najslabšem položaju so delavci, ki jih podjetja najemajo od tako imenovanih neregistriranih agencij, s tem so pod še slabšim nadzorom delovne in drugih inšpekcij. Večinoma gre za državljane nekdanjih jugoslovanskih republik.

Delavce, ki prihajajo iz tujine, je po besedah sogovornikov tudi lažje izkoriščati, saj ne poznajo zakonodaje in so slabo informirani o svojih pravicah. Govorijo jim, da so zamenljivi in da je dolga vrsta ljudi, ki čakajo na priložnost.

Resnica je povsem drugačna. Podjetja v Sloveniji zaradi gospodarskega razcveta tako kot drugod po Evropi krvavo potrebujejo delavce. Pomanjkanje je večje v dejavnostih z nižjo ravnjo produktivnosti in z nižjo plačo.

Najlažje jih zato najdejo v tujini. Lani je bilo izdanih že več kot 18 tisoč delovnih dovoljenj tujim državljanom, kar je precej več kot v letu 2017 (12.546) in letu 2016 (7.033). Velika večina, kar okoli 16.600, jih prihaja iz BiH, s katero ima Slovenija sklenjen sporazum o zaposlovanju. Enak sporazum je sklenila tudi s Srbijo. Po mnenju ministrstva za delo se bo do konca leta v Sloveniji zaposlilo okoli štiri tisoč državljanov Srbije.

"Gazde", provizije in gotovina na roke

Novačenje delavcev ne omogoča visokih zaslužkov le agencijam, ki kandidate za delo v Sloveniji iščejo tudi na različnih dogodkih v večjih mestih po Balkanu, ampak tudi posrednikom, ki delavcem prek objav na družbenem omrežju Facebook obljubljajo visoko plačilo.

Eden od delavcev, ki je v Slovenijo prišel iz Velike Kladuše v BiH, nam je pojasnil, da delo v Sloveniji urejajo izkoriščevalski posredniki, ki imajo sklenjene dogovore s posameznimi podjetji iz predelovalne industrije. V zameno za delavca dobijo nekaj sto evrov provizije, ki se nato trgajo od njegove plače.

Luka Koper, protesti
Luka Koper, protesti
STA
Delavci iz BiH in drugih držav so tako dobesedno priklenjeni na delodajalca, pri katerem morajo ostati najmanj leto dni. V nasprotnem primeru jim grozi vrnitev v domovino. Tako se dogaja tudi, da jim na 364. dan leta izročijo odpoved. Ko se vrnejo v Slovenijo, pa začnejo roki teči znova.

V zadnjih letih so veliko pozornosti vzbudile zgodbe iz Luke Koper, kjer so izvajalci pristaniških storitev (IPS), bolj znani kot "gazde", družbi zagotavljali delovno silo. Davčni inšpektorji so pred časom ugotovili, da se v poslih med IPS in različnimi podizvajalci "ustvarja" gotovina, ki je vir za izplačevanje zaposlenih na črno, dodatno plačilo redno zaposlenih ali celo za različne provizije. Šele po pritisku javnosti in menjavi vodstva so v Kopru začeli aktivneje urejati to področje.

40 inšpektorjev nadzira 23 tisoč delavcev

Takšne in drugačne kršitve se dogajajo zaradi pomanjkanja inšpektorjev, ki bi lahko spremljali in preprečevali zlorabe. Poslovanje (ne)registriranih agencij, ki v slovenska podjetja napotujejo najmanj 23 tisoč ljudi, okvirno nadzira le 40 inšpektorjev, pri čemer je večina nadzorov opravljenih zaradi prijav.

Kot je na nedavni problemski konferenci v Mariboru poudarila izvršna sekretarka sindikata SKEI Mateja Gerečnik, je tudi zavod za zaposlovanje opozarjal na nepravilnosti in vlagal prijave, vendar je bilo zaradi podhranjenosti inšpektorata zelo malo odziva.

Lidija Jerkič (v sredini), predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in Goran Lukič (desno) iz Delavske svetovalnice
Lidija Jerkič (v sredini), predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, in Goran Lukič (desno) iz Delavske svetovalnice
STA

Tudi na inšpektoratu priznavajo, da so lani zaznali povečane zlorabe pri zagotavljanju dela prek neregistriranih agencij in prednostno obravnavali nekatere najbolj pereče primere.

"Obravnava (teh primerov, op. a.) je učinkovita le, če nadzor začnemo opravljati na kraju, kjer delavci opravljajo delo. Le tako lahko pridobimo in zavarujemo čim več dokazov, ki so nujno potrebni za uspešno nadaljevanje postopka. Najtežje pa je dokazovati nezakonito zagotavljanje dela delavcev v tujino," je pojasnil glavni inšpektor Jadranko Grlić.

Na splošno pa na delovnem inšpektoratu menijo, "da večji delodajalci, ki z resnimi nameni opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, dobro opravljajo svojo dejavnost in stremijo k zakonitosti svojega dela".

Tudi v večjih agencijah so sami opazili ponoven razrast nelojalnih praks nekaterih predvsem manjših podjetij, zaradi česar se intenzivno pogovarjajo s predstavniki ministrstva za delo.

Koliko kršitev so ugotovili

V lanskem letu so sicer pri registriranih agencijah opravili 284 pregledov s področja delovnih razmerij ter varnosti in zdravja pri delu. To je nekoliko več kot v letu 2017. Pri tem so ugotovili 138 kršitev, med drugim:

- 17 kršitev pri plačilu za delo,

inšpektorat za delo
inšpektorat za delo
STA
- 12 kršitev delovnega časa ter odmorov in počitkov,

- sedem kršitev pri vodenju evidenc s področja dela in socialne varnosti,

- 15 kršitev priposebnosti pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku,

- 12 kršitev pri pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini,

- 28 kršitev pri ocenjevanju  tveganj in izjavi o varnosti, ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravju pri delu ter pri zdravstvenih pregledih delavcev in usposabljanju delavcev za varno delo.

Pregledovali so tudi podjetja, ki so prikrito delovala kot agencije, in v lanskem letu ugotovili 143 kršitev, vendar le z vidika, da niso imela dovoljenja za posredovanje delavcev.

Agencije napovedujejo, da še ne bodo zmanjševale števila zaposlenih

V največjih agencijah opažajo, da se dogajanje na trgu umirja in da se zaposlovanje agencijskih delavcev počasi stabilizira.

"V letu 2018 smo opazili umirjanje pri zaposlovanju, ki je bilo zelo podobno tistemu leta 2017. V sezonah smo k slovenskim podjetjem različno napotovali med 2.500 do 3.000 sodelavcev," je povedal Tilen Prah, izvršni direktor agencije Kariera.

V Adeccu medtem ugotavljajo, da se je število agencijskih delavcev lani zmanjšalo za približno 10 odstotkov. "Število podjetij, s katerimi sodelujemo, pa se je povečalo, prav tako se je povečala uporaba drugih storitev, ki jih ponujamo. Tako se podjetja na primer vedno bolj obračajo na nas, da jim pomagamo najti in jim privabiti, pa tudi ustvariti in zadržati najboljši kader," so pojasnili.

"Naša dejavnost je popolnoma odvisna od gospodarskih nihanj. Ko se potrebe na trgu dela zmanjšujejo, se seveda to odraža tudi na zmanjšanju potreb pri kadrovskih podjetjih," je dodal Prah. Trenutno imajo več kot 75 odstotkov zaposlenih za nedoločen čas.

Zmanjševanja obsega del za letos ne zaznavajo in tudi ne napovedujejo. Če bi izbruhnila nova gospodarska kriza in se potrebe po kadru močno zmanjšajo, pa bodo tudi oni morali odpuščati, pri čemer delavcem pripadajo vse pravice, kot so odpovedni roki, odpravnine in pomoč pri iskanju nove zaposlitve.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net