Čeprav Slovenija kot država pri obvladovanju epidemije stopica na mestu, se v zadnjih tednih povečujejo razlike med zahodom in vzhodom države. Epidemiološke razmere so tako opazno boljše kot pred tedni v osrednjeslovenski, gorenjski, obalno-kraški, goriški in zasavski regiji. Zelo slabe pa ostajajo v podravski, savinjski, pomurski, posavski, posavski, koroški, primorsko-notranjski in jugovzhodnoslovenski regiji.
Najnižjo incidenco okužb ima osrednjeslovenska regija z Ljubljano. V tej se je število dnevnih okužb v mesecu dni skoraj prepolovilo. Gre sicer za območje z daleč največjo gostoto prebivalstva, v katerem živi skoraj 30 odstotkov vseh ljudi v Sloveniji. Samo prestolnica ima v zadnjih 14 dneh za tretjino nižje število novih okužb v primerjavi s povprečjem države. Na kvadratnem kilometru Mestne občine Ljubljana živi 1.053 prebivalcev. To je enajstkrat več kot v največji posavski občini Krško, kjer je skupno število okužb od začetka epidemije le še štirikrat nižje kot v Ljubljani in kjer se razmere v zadnjih dneh dramatično poslabšujejo.
Najboljša epidemiološka slika je trenutno v osrednjeslovenski regiji, kjer so v prejšnjem tednu v povprečju potrdili 294 okužb na dan.
Vlada je kot ključni mejnik, pri katerem bi se država obarvala iz črne v rdečo, posledično pa prišlo do prvega sproščanja ukrepov, določila manj kot 1350 dnevnih okužb v zadnjih sedmih dneh. Preračunano na število prebivalcev po posameznih regijah, bi lahko osrednjeslovenska regija iz črne v rdečo prešla že pri 357 dnevnih okužbah v zadnjih sedmih dneh, iz rdeče v oranžno pa pri 265 okužbah.
V regiji, ki prispeva 37 odstotkov k BDP, po zadnjih podatkih živi skoraj 30 odstotkov prebivalstva, pri čemer je njegova gostota največja in znaša 233 na kvadratni kilometer. Prednjači tudi po številu dnevnih migracij iz drugih regij.
Relativno nizkim številkam v osrednji Sloveniji se je včeraj čudil tudi vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. "Najbolj okužena statistična regija je trenutno Posavje, najmanj okuženih pa je, presenetljivo, v osrednjeslovenskem prostoru," je dejal Kacin, ki Ljubljano redno izpostavlja med občinami z največ novimi okužbami. Gre za Kacinovo statistično manipulacijo, saj v Mestni občini Ljubljana živi skoraj 300.000 ljudi, kar je daleč največ v Sloveniji.
Uspešnejši pri zniževanju števila okužb so v gorenjski regiji, ki je bila konec oktobra prvo veliko žarišče drugega vala epidemije. Še v prvi polovici novembra so na Gorenjskem beležili več kot 4.000 aktivnih primerov okužb, včeraj pa le še slabih 1.600. Popolnoma drugače je na vzhodu in jugu države. Meja na epidemiološkem zemljevidu Slovenije je skoraj enaka kohezijski meji med razvitim zahodom in manj razvitim vzhodom države, ki je zaradi tega upravičen do več evropskega denarja. Razmere se poslabšujejo v jugovzhodni Sloveniji, ki je najredkeje poseljena regija v Sloveniji. Tedenski prirast okužb v Posavju, kjer se je epidemija razmahnila po Martinovem vikendu, pa je danes petkrat višji kot v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem.
V spodnjih grafikah predstavljamo gostoto naseljenosti posameznih regij, koliko te prispevajo k celotni ekonomski dejavnosti države in razširjenost okužb s covid-19 od začetka marca do danes:
Prav zaradi naraščajočih razlik med zahodom in drugimi območji Slovenije bi lahko vlada spet začela razmišljati o odpiranju javnega življenja po posameznih regijah. Če bi načrt sproščanja ukrepov, ki ga je v prejšnjem tednu sprejela vlada Janeza Janše, preslikali na statistične regije, bi lahko že danes javno življenje začeli deloma odpirati v petih regijah na zahodu Slovenije. To območje, na katerem živi nekaj več kot polovica slovenskega prebivalstva, prispeva več kot 58 odstotkov k bruto domačemu proizvodu (BDP) države.
Še pred dvema mesecema je vlada državo zapirala glede na obarvanost posameznih regij. Tokrat očitno o tem nihče resno ne razmišlja. Tudi posamezni predstavniki vladne strokovne skupine za zajezitev epidemije covid-19 niso naklonjeni odpiranju javnega življenja po regijah.
* Naslov je izpeljanka znane pesmi skupine Pankrti Lublana je Bulana.