Položaj Dušana Zorka, direktorja podjetja 2TDK, ki bo gradilo in upravljalo drugi tir železniške proge Divača-Koper, je vedno bolj negotov.
Po naših informacijah ministrstvo za infrastrukturo od Dušana Zorka zahteva, da se razpis za gradnjo drugega tira razveljavi. Temu naj bi Zorko nasprotoval, zaradi česar se v vladi Janeza Janše krepi pritisk za njegovo zamenjavo. V ozadju dogajanja gre tudi za boj za obvladovanje največjega, 1,2 milijarde evrov vrednega infrastrukturnega projekta v državi, na katerem so se začela lomiti tudi kopja mednarodnih geostrateških iger.
Odnosi med ministrstvom, ki ga vodi Jernej Vrtovec, in Zorkom naj bi se zaostrili zaradi izbire primernih ponudnikov za gradnjo drugega tira. Kot smo že poročali, so v igri za gradbena dela na trasi, ocenjena na 700 milijonov evrov, večinoma ostali gradbinci iz Turčije in Kitajske, ki so se prijavili ali sami ali v konzorcijih. To po oceni ministrstva ob morebitnem izbruhu drugega vala epidemije COVID-19 povečuje tveganje, da bi prišlo pri gradnji do večjih zamud.
V tem primeru namreč Turki in Kitajci v Evropo ne bi mogli pripeljati svojih delavcev, podizvajalcev in pripadajoče logistike, zaradi katerih lahko na razpisih ponujajo daleč najnižje cene. Že med zadnjo epidemijo tako turški Cengiz, ki gradi predor Karavanke, prijavil pa se je tudi za drugi tir, na gradbišče ni uspel pripeljati svojih delavcev.
Bo Zorko razveljavil razpis za drugi tir?
Če bi podjetje 2TDK zaradi strahu pred novim valom COVID-19 izločilo vse ponudbe, v katerih sodelujejo Kitajci in Turki, bi mu na izbiro ostala le še ena ponudba. Oddala jo je češka družba Metrostav, ki se je prijavila skupaj z dvema domačima gradbincema: Gorenjsko gradbeno družbo (GGD) in novomeškim CGP v lasti Darija Južne. Tudi zato naj bi bila edina rešitev po oceni ministrstva razveljavitev obstoječega razpisa in objava novega.
Toda temu v podjetju 2TDK nasprotujejo. Že ob odločitvi, da se sposobnost za gradnjo prizna desetim ponudnikom, je Zorko "ocenil, da smo naredili optimalno kombinacijo". "Kolikor imam podatke, je v različnih kombinacijah vključenih dvajset slovenskih podjetij," je takrat dejal Zorko.
V podjetju pa naj bi razveljavitvi razpisa nasprotovali, ker se bojijo zamud. Pogodbo z izbranim izvajalcem del so želeli podpisati do konca leta, gradbena dela na trasi pa bi se začela v letu 2021. Če ne bodo končana do leta 2023, bi se lahko v skrajnem primeru zgodilo, da bi lahko projekt drugi tir ostal brez 109 milijonov evrov nepovratnega evropskega denarja. Še prejšnji mesec so nas sicer prav v podjetju 2TDK prepričevali, da je za izgubo evropskega denarja zelo malo možnosti. Evropska komisija namreč prav zaradi COVID-19 razmišlja o podaljšanju rokov za črpanje evropskih sredstev iz aktualne perspektive.
"Razveljavitev razpisa za glavna gradbena dela, ki je trenutno v teku, bi pomenila dodatno zamudo pri projektu, ki se pripravlja že dobri dve desetletji in pri katerem je bilo med drugim izgubljeno vsaj leto dni zaradi dveh referendumov. Časovni zamik bi prav tako pomenil oziroma resno ogrozil do pol milijarde evrov načrtovanih sredstev: 250 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev in do 250 milijonov evrov posojila EIB ter dodatno ogrozil financiranje projekta s strani komercialne banke," so poudarili v 2TDK.
Kitajci niso več dobrodošli v EU
V čem je torej resnična težava? Pandemija COVID-19 je v zadnjih mesecih dokončno spremenila tudi nekatera globalna razmerja, predvsem do Kitajske. Ljubezen med EU in Kitajsko se že nekaj časa ohlaja.
Že od marca lani je bila Kitajska v strateških dokumentih EU prvič označena kot "sistemski nasprotnik". Izbruh pandemije je še okrepil odločenost nekaterih evropskih držav, da se ubranijo investicij, prek katerih bi Kitajska krepila svoj vpliv v Evropi. Največje države EU, Nemčija, Španija in Italija, so v zadnjih mesecih sprejele zakone, ki otežujejo prevzeme strateških domačih, predvsem visokotehnoloških in infrastrukturnih podjetij. Poljska vlada razmišlja o sprejetju zakona, ki bi podjetjem iz tretjih držav preprečeval nakup več kot desetodstotnega deleža v prihodnjih dveh letih.
Manfred Weber, vodja poslancev Evropske ljudske stranke (EPP) v evropskem parlamentu, je pred dnevi dejal, da bi morali kitajskim vlagateljem za leto dni prepovedati nakupe evropskih podjetij.
V tej luči želi evropska komisija preprečiti, da bi posle pri projektih, financiranih z evropskim denarjem, dobivala podjetja s Kitajske in drugih držav.
Če bo razpis ponovljen, bodo Kitajci pod strožjimi merili
Že prejšnji mesec je Janševa vlada sprejela interventni zakon, ki sledi tem smernicam. Državi omogoča, da lahko z javnih razpisov izključi ponudnike iz tretjih držav, ki konkurente premagujejo z neobičajno nizkimi cenami. Država bo lahko preverjala, ali prejemajo prikrito pomoč matičnih držav in na tujih trgih uporabljajo nepoštene poslovne prakse. Brez dokazovanja bo lahko zavrnila ponudnika, če je ne bo prepričal, da lahko ob spoštovanju vseh predpisov izvede naročilo po ponujeni ceni.
Če bo razpis za drugi tir ponovljen, bodo torej ponudniki iz Turčije, Kitajske in drugih držav, ki niso članice EU, podvrženi precej strožjemu nadzoru in kriterijem. Predložiti bi morali številna dodatna dokazila. Vprašanje je, koliko od njih bi se sploh prebilo v ožji izbor.
Zorko teh signalov očitno ne želi razumeti. Ravno nasprotno, že pred časom smo poročali, da so se vsi kitajski ponudniki, ki jim je 2TDK priznal sposobnost za gradnjo drugega tira, v zadnjem desetletju znašli na črni listi Svetovne banke. Eden od njih, China State Construction Engineering Company, je nanjo prišel dvakrat – nazadnje še junija lani zaradi nepravilnosti pri gradnji avtoceste v Gruziji.
Izbira Bratuškove, ki je v Slovenijo vabila Kitajce
Toda kljub temu v podjetju 2TDK niso imeli zadržkov do China State Construction Engineering Company. "Od Svetovne banke smo prejeli odgovor, da ji je uvrstitev na 'črni' seznam potekla 3. marca letos," so nam takrat pojasnili.
Zorko je bil sicer na položaj direktorja podjetja 2TDK imenovan v času vlade Marjana Šarca. Bil je izbira Alenke Bratušek, tedanje ministrice za infrastrukturo, ki je bila zelo naklonjena kitajskim vlaganjem v drugi tir. Projekt je junija lani predstavljala v Pekingu in tamkajšnje gradbince vabila k prijavi na razpise. Kitajsko so že pred tem obiskovali tedanji minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je tja pripeljal gospodarsko delegacijo, in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.
Časov, ko so predstavniki kitajskih gradbenih korporacij redno trkali na vrata slovenskih politikov, je zdaj očitno konec. Že lani se je obseg neposrednih kitajskih investicij v EU znižal za 33 odstotkov v primerjavi z letom 2018 – z 18 na 12 milijard evrov. Azijska velesila bo infrastrukturne projekte očitno gradila le še v državah, ki niso članice EU, predvsem na Balkanu. Tam za njene gradbince ne bodo veljali novi strožji predpisi, precej bolj zaželeni pa bodo tudi kitajski finančni viri za gradnjo. Za prihod Kitajcev na drugi tir je tako vse manj možnosti.
