Ko zaradi 16-milijonskega posla "poči" med državnimi revizorji

Državna revizijska komisija je eden najpomembnejših varuhov poti javnega denarja. Samo v letu 2021 je odločala o 243 zahtevkih za revizijo in drugih vlogah ponudnikov pri javnih naročilih. Skupna vrednost teh poslov je znašala skoraj tri milijarde evrov. Zelo redko se zgodi, da informacije o dogajanju pred sprejetjem teh odločitev pridejo v javnost. Toda tik pred koncem lanskega leta je bilo na državni revizijski komisiji zelo burno. 

V središču zgodbe so 16 milijonov evrov vredni posli, ki jih oddaja Komunala Kranj. Gre za javno podjetje, ki je v večinski lasti Mestne občine Kranj, vodi pa ga Matjaž Berčon. Avgusta lani so v Komunali Kranj objavili javno naročilo za gradnjo komunalne infrastrukture, njeno obnovo in več drugih del. Iskali so izvajalce gradbenih in vzdrževalnih del, storitve inženirjev in arhitektov ... Dela so želeli oddati v desetih sklopih, ponudniki pa so morali najprej dokazati, da so jih sposobni izvesti. 

Sprva je najbolje kazalo Gorenjski gradbeni družbi (GGD), največjemu gorenjskemu gradbincu, ki ga lastniško obvladuje Branko Žiberna. Čez prvo sito Komunale Kranj se je prebila pri vseh sklopih naročila. Toda to očitno ni bilo pogodu enemu od konkurenčnih ponudnikov. Podjetje Gradbeništvo Prestor je namreč zaradi nejasnih referenc zahtevalo izločitev GGD iz enega od sklopov. V Komunali Kranj so mu ugodili, zato so se v GGD odločili vrniti udarec. Vložili so pritožbo, s katero so želeli Gradbeništvo Prestor izločiti iz treh sklopov del: gradnje in obnove komunalne infrastrukture, asfalterskih del in dobave prometne signalizacije. Komunala Kranj jo je zavrnila. 

Reševanje zahtevka so zato prevzeli na državni revizijski komisiji, ki jo vodi Samo Červek. In tu se je začelo zapletati.

Preberite še:
Železnice prodale zemljišče nekdanjemu Janševemu specialcu

Obravnava, ki je ni bilo

Predsednica senata v tej zadevi je novembra postala Nina Velkavrh, tedaj še članica komisije, ki ji je mandat potekel nekaj dni pred koncem lanskega leta. Odločila se je, da bo razpisala ustno obravnavo, ki so v takšnih zadevah načeloma zelo redke. Zakaj je to storila? Ker je ocenila, da je treba razjasniti nekatere okoliščine, so nam pojasnili na državni revizijski komisiji. Med drugim dejansko stanje glede vpogleda v dokumentacijo in prikrite menične izjave, ki naj bi jo predložila GGD.

A do ustne obravnave nikoli ni prišlo. Po informacijah iz več virov naj bi zaradi te odločitve Nine Velkavrh v komisiji prišlo do sporov. Nekateri člani naj bi ocenjevali, da zanjo ni potrebe. Drugačnega mnenja je bila Velkavrh. Obravnavo je razpisala za 14. december, nanjo pa povabila direktorja Komunale Kranj Matjaža Berčona. Ta nanjo ni prišel, saj je zaprosil za njeno preložitev. Razlog: že sredi decembra, torej skoraj dva tedna pred božično-novoletnimi prazniki, naj bi šli zaposleni v tem javnem podjetju na kolektivni dopust. 

Nina Velkavrh ustne obravnave ni želela preložiti, saj da zakon med razlogi za to ne navaja dopusta. "Zadeva je sama po sebi prednostna, zato je njeno podaljševanje možno zgolj in samo v izjemnih primerih oziroma iz objektivno utemeljenih okoliščin," je takrat zapisala Velkavrh. Poleg tega bi ji v tem primeru že pred odločitvijo senata potekel mandat članice državne revizijske komisije. Komunala Kranj je zato zahtevala njeno izločitev zaradi "nezaslišanega postopanja člana državnega organa" in dvoma v nepristranskost, je še razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili. 

Preberite še:
Kako je obsojeni Ročnik na varno spravil premoženje

Po zamenjavi senata zahtevka za revizijo ni več

To je Komunali Kranj tudi uspelo. 13. decembra, dan pred razpisano obravnavo, je Samo Červek ugodil zahtevi tega javnega podjetja. Ne zato, ker bi ugotovil pristranskost Nine Velkavrh, ampak ker naj bi ta isti dan z Berčonom govorila po telefonu. Tega pristojni zakon ne dovoljuje, je v sklepu zapisal Červek, ki sam zadeve ni želel dodatno komentirati. 

Velkavrh nam je v petek zatrdila, da Berčon k tem trditvam ni predložil nobenih dokazov. Ravnanja predsednika državne revizijske komisije v tem postopku pa mejijo na naključje, meni. "Zloraba ustavnega načela zakonitosti in naravnega sodnika v 20 milijonov evrov vrednem postopku pomeni krajo javnega denarja," je še zatrdila.

Po njeni izločitvi je vodenje senata prevzel Andraž Žvan, ki naj bi med člani tega organa veljal za najtesnejšega zaveznika Sama Červeka. Predsedovanje senatu mu je pripadlo po abecednem vrstnemu redu. Njegova prva odločitev je bila preklic ustne obravnave. Nato je mandat na državni revizijski komisiji potekel še eni članici senata Tadeji Pušnar, ki je zdaj zaposlena na računskem sodišču. Konec decembra je zato v senat v zadevi Komunala Kranj prišel Samo Červek – spet po abecednem vrstnem redu.

Preberite še:
Aleš Musar na račun v Nemčiji dobil tri milijone evrov #dokumenti

Takoj po teh zamenjavah je v zgodbi prišlo do preobrata. Kot so nam potrdili na državni revizijski komisiji, je GGD že v prvih dneh novega leta sama umaknila zahtevek za revizijo. Že 5. januarja je komisija izdala sklep o ustavitvi postopka. 

Ali so v GGD ob vsem dogajanju okrog senata ocenili, da v postopku nimajo možnosti za zmago, ali pa so se naenkrat odločili, da se "vojne" s Komunalo Kranj ne bodo več šli, ni znano. Gre sicer za podjetji, ki občasno sodelujeta, občasno pa si konkurirata. V Mestni občini Kranj tako Komunala Kranj skrbi za pluženje občinskih cest, GGD pa za državne. Komunala Kranj bo tudi upravljavec novega vodovoda na območjih pod Krvavcem, ki ga je lani zgradila GGD.

Komunali Kranj svetuje Sebastjan Jeretič

Tik preden je Komunala Kranj objavila javno naročilo, ki je sprožilo spore na državni revizijski komisiji, je sicer najela podjetje Neurovirtu, ki je v lasti Sebastjana Jeretiča. Gre za nekdanjega komunikacijskega in političnega svetovalca Zdravka Počivalška, pred tem pa Borisa Popoviča in Socialnih demokratov (SD). Do zdaj mu je Komunala Kranj nakazala 12.200 evrov, Jeretiča pa je za "komunikacijske aktivnosti z lokalnim prebivalstvom" najela že leta 2020.

Pred tem je z Jeretičem sodelovala tudi državna revizijska komisija. Dva meseca po tem, ko je njeno vodenje leta 2019 prevzel Červek, je z njim podpisala pogodbo, po kateri je podjetju Neurovirtu za pet mesecev pomoči pri odnosih z javnostmi izplačala 8.000 evrov.