Ko sladoled prinese desetine milijonov evrov v Ajdovščino

Iz Ajdovščine vsak dan v svet pošljejo več kot dva milijona kornetov, palčk, lončkov, banjic in drugih vrst sladoleda, ki so vsi plod domačega znanja.

V industrijski coni, poleg tovarne Mlinotesta, je zrasel največji izdelovalec sladoleda v Sloveniji. Podjetje Incom, ki ga vodi Boštjan Jerončič, danes zaposluje že več kot 360 ljudi. Nedavno so odprli največjo naložbo v svoji zgodovini, s čimer bodo letno proizvodnjo povečali na 27 milijonov litrov.

V letošnjem letu bodo prihodke od prodaje povečali za več kot četrtino na 54 milijonov evrov. Izvažajo v Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo, Skandinavijo, Avstralijo in številne druge države.

Za primerjavo, največji proizvajalec sladoleda v regiji Ledo, ki je v lasti Agrokorja in ima zaradi tega zagotovljen prostor na policah največjih trgovskih verig na Hrvaškem in v Sloveniji, je v letu 2016 ustvaril nekaj več kot 160 milijonov evrov prihodkov.

Začeli v garaži

Začetki podjetja so bili skromni. Njegov ustanovitelj Andrej Slokar se je leta 1991 odločil, da bo sledil sanjam in v garaži izdeloval sladoledne banjice za potrebe lastnega gostinskega lokala.

Že kmalu se je glas o okusnem sladoledu iz mesta burje razširil naokrog in začela so prihajati nova in nova naročila. V Incomu so razvili široko paleto sladoledov in zamrznjenih sladic ter jih začeli prodajati pod lastno blagovno znamko Leone.

Prelomno zanje je bilo leto 2003, ko so odprli nove proizvodne in poslovne prostore. Ko so se po vstopu Slovenije v Evropsko unijo usmerili v izvoz, pa se je zgodil skokovit dvig prodaje.

Slokar se je sicer leta 2013 umaknil na položaj vodje proizvodno-tehniškega sektorja.

Delajo sladoled za Lidl in Hofer

Danes v tovarni v Ajdovščini izdelajo sto ton sladoledne mase na dan, iz katere oblikujejo 600 različnih izdelkov, in več kot dva milijona sladoledov. Od tega jih že 90 odstotkov izvozijo.

"Naši izdelki potujejo v 46 držav sveta, tudi v Avstralijo, ZDA in na Novo Zelandijo ter seveda na zahtevne trge zahodnoevropskih držav, kjer tekmujemo z najboljšimi svetovnimi proizvajalci sladoleda in zamrznjenih izdelkov," je povedal Jerončič.

Eden od pomembnih trgov je tudi Vietnam. "Država je že sama po sebi zanimiva, saj imata dve tretjini države poletje vse leto, cene izdelkov pa so primerljive evropskim," je pojasnil.

Ključna je bila odločitev, da bodo izdelovali sladoled pod blagovnimi znamkami trgovskih verig, kot sta Lidl in Hofer, kar jim danes prinese veliko večino prodaje.

"Vstopne ovire v dejavnost proizvodnje sladoleda so razmeroma visoke. Visoka vlaganja v proizvodno opremo, zmogljivosti skladiščenja (hladilnice), opremo prodajnih mest in specifičnih zahtev v distribuciji v veliki meri onemogočajo vstop novih tekmecev," so pojasnili.

Ime so si ustvarili tudi z izdelavo posebnih oblik sladoleda po podobi licenciranih likov, kot so Hello Kitty, Vlakec Tomaž, Pujsa Pepa in Minioni.

Inovacije in številne nagrade

Najbolj so odmevali bolj zdravi in inovativni sladoledi pod blagovno podznamko Alive. Kot prvim na svetu jim je uspelo izdelati beljakovinski sladoled. Sprva vanilijevo sladoledno palčko, nato pa še jogurtovo palčko s koščki sadja in žitaric ter naravno sadno palčko.

Ti sladoledi so letos prejeli več prestižnih nagrad in priznanj, kot so mednarodna nagrada wabel za najbolj inovativen sladoled letošnjega leta, world DAIRY innovation awards 2018 za najbolj inovativen sladoled in zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Tudi sicer si želijo rasti predvsem z lastnima blagovnima znamkama in izdelki z višjo dodano vrednostjo.

Letos odpirajo tehnološko-razvojni center

Da bi dohajali povečano povpraševanje, v podjetju Incom pospešeno širijo svoje proizvodne zmogljivosti. Za investicije že od nekdaj namenjajo skoraj ves denarni tok, ki ga imajo na voljo.

Ravno končujejo 12,5 milijona evrov vredno naložbo v nove proizvodne zmogljivosti in tehnološko-razvojni center (TRC). "Tako bomo lahko še naprej hodil v korak z najboljšimi, rasli in zaposlovali," je povedal Jerončič.

Že v letu 2014 so izpeljali sedem milijonov evrov vredno investicijo v dograditev skladiščnih prostorov in proizvodnega dela ter izboljšave na strojni opremi. Zgradili so tudi novo hladilnico v velikosti 6.500 paletnih mest.

Maja lani so odprli tudi vrata že tretje sladoledne trgovine Leone, tokrat v Mariboru. Poleg tega imajo trgovini v domači Ajdovščini in Novi Gorici.

Investicije financirali s posojili

Kljub temu, da gre za eno najbolj uspešnih živilskih podjetij v Sloveniji, ki ustvarja visok dobiček, je moralo obsežna vlaganja v veliki meri financirati z najemom posojil.

Konec lanskega leta so imeli že za razmeroma visokih 27 milijonov evrov finančnih obveznosti, večinoma dolgoročnih. Za primerjavo, Incom na leto ustvari okoli šest milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), vendar mora pomemben del vložiti nazaj v proizvodnjo.

"Naložba v posodobitev poslovnih prostorov in delovnih razmer je velik finančni zalogaj, ki ne bi bil mogoč brez zaupanja bank in partnerskega poslovnega odnosa z njimi. Tudi sami finančne zaveze dosledno izpolnjujemo," je poudaril prvi mož Incoma.

Podatki o plačilni sposobnosti za zadnjih 12 mesecev medtem kažejo, da je Incom v manjših likvidnostnih težavah. Račune plačuje od 16 do 30 dni po njihovi zapadlosti.

Pomemben zaposlovalec v Ajdovščini

Visoko rast poslovanja občutijo tudi v lokalnem okolju, kjer je Incom že eden od največjih zaposlovalcev.

"Incom zaposluje 366 sodelavcev. V zadnjih dveh letih intenzivne rasti in zaposlovanja se nam je pridružilo 140 novih sodelavcev," je dejal Jerončič. S tem so pomagali pri krpanju socialne luknje, ki jo je za seboj pustil propad Primorja in nekaterih drugih industrijskih velikanov.

V lanskem letu je povprečna plača v podjetju znašala 1.647 evrov bruto, kar je tik pod povprečjem države. Tako kot v številnih drugih podjetjih pa imajo težave s pomanjkanjem kadra.

"Primanjkuje tehničnega kadra, zato se intenzivno povezujemo s tehničnimi šolami v okolju. Trenutno štipendiramo na področju razvoja in mehatronike in v prihodnje bomo obseg štipendiranja še povečali. Poleg potreb v proizvodnji naraščajo tudi potrebe po zahtevnejših delovnih mestih, zato so pri nas priložnosti za strokovnjake s področja elektrotehnike, mehatronike, strojništva, živilstva, marketinga in prodaje vedno odprte."

Očitki o slabih delovnih pogojih

Toda leta 2016 so se spopadali z očitki o izkoriščanju tujih sezonskih delavcev iz Bolgarije, in sicer zaradi domnevno čezmernega dela, slabih delovnih pogojev, slabe plače, slabega odnosa do delavcev ...

Takrat so v Incomu priznali, da so zaradi zahtev naročnikov občasno delali več, kot je dovoljeno, vendar zanikali vse druge očitke. Poudarili so, da so agencijam za uro dela plačali po 7,9 evra bruto, v kar so bili vključeni malica in drugi stroški. Nekaterim so tudi ponudili prezaposlitev.

"Zaradi sezonske narave dela si dodatno pomagamo tudi z začasnimi sodelavci, ki so zaposleni pri agencijah, vendar pa se ob intenzivnem zaposlovanju te potrebe zmanjšujejo," danes pojasnjuje Jerončič.

Sladoledar tudi eden od najbogatejših Slovencev

Andrej Slokar, lastnik Incoma, se je v letih 2015 in 2016 uvrstil na seznam stoterice najbolj premožnih Slovencev, ki jo pripravlja revija Manager. Njegovo premoženje so ocenili na 22 milijonov evrov.

V lanskem letu so v Incomu na zahtevo bank naročili uradno cenitev 100-odstotnega lastniškega deleža, ki je v rokah Slokarja. Pokazala je, da je bil konec leta 2016 vreden med 17,7 in 34 milijoni evrov. V lanskem letu je Incom ustvaril še nekaj manj kot dva milijona evrov dobička.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net