Kitajski tehnološki velikan Huawei, ki se je v Sloveniji potegoval za posel dobave tehnologije mobilnih omrežij pete generacije, bolj znane kot 5G, ne sodeluje več z našim najbolj znanim lobistom Francijem Zavrlom.
To informacijo nam je v zadnjih dneh potrdilo več, med sabo nepovezanih virov. Že konec lanskega leta so sicer iz podjetja Huawei Technologies, ki ima sedež v Ljubljani, sporočili, da v Sloveniji "ne uporabljajo več storitev lobiranja". To pomeni, da po razhodu z Zavrlom niso najeli nobenega drugega registriranega lobista. Kot smo neuradno izvedeli, so ocenili, da storitev, ki jih nudijo slovenski lobisti, ne potrebujejo. Še naprej pa bodo sodelovali z nekaterimi najvplivnejšimi domačimi odvetniškimi pisarnami.
Zavrl je sicer za Huawei začel delati že leta 2019, kmalu po sprejetju evropske direktive za povečanje naložb v 5G. Takrat so iz podjetja Stratkom, ki ga je Zavrl ustanovil skupaj z nekdanjim solastnikom agencije Pristop Dejanom Verčičem, sporočili, da jih je Huawei najel za stike z javnostjo. V tem času je Huawei ob Mercatorju veljal za daleč največjo Zavrlovo stranko.
Preberite še:
Zavrlovi Kitajci prvi v vrsti za 100-milijonski Telekomov posel
Zavrlu je šlo bolje pod Janšo kot pod Golobom
Interesi Kitajcev v Sloveniji so bili povezani z zakonom o elektronskih komunikacijah, ki med drugim ureja tudi izbiro ponudnika 5G, in razpisom za dobavo te tehnologije Telekomu Slovenije. Med letoma 2020 in 2022, ko je omenjeni zakon nastajal, so imeli Zavrl in drugi predstavniki Huaweija v Sloveniji samo po uradnih podatkih 14 lobističnih stikov. Spomladi 2020 so ministrom vlade Janeza Janše in funkcionarjem strank pošiljali dopise, v katerih so jih opozarjali, da posamezne države financirajo lobistične kampanje proti Kitajski in Huaweiju.
Konec leta 2021 je kitajsko delegacijo sprejel takratni minister za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič. Po poročanju revije Reporter je Zavrl med poslanci lobiral proti zakonskim določbam, ki niso šle v prid Huaweiju.
Pri tem je bil precej bolj uspešen v času Janševe vlade. Takrat je namreč državni zbor kar dvakrat obravnaval zakon o elektronskih komunikacijah. Prvič ni prestal glasovanja, drugič pa je poslance Janševe koalicije prehitela zamenjava oblasti. Zavrl naj bi stal tudi v ozadju poziva Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je avgusta 2022 poslance pozvala k vnovičnemu razmisleku pri sprejemanju zakona.
Preberite še:
Tajni sklep Janševe vlade za rdečo luč Kitajcem
Nov zakon je bil udarec za Huawei
Po zamenjavi oblasti, septembra 2022 in tik pred drugo obravnavo zakona, so Kitajci obiskali tudi ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han. A lobistični in drugi napori so bili takrat zaman. Nov zakon - veljati je začel konec leta 2022 - je pomenil velik udarec za načrte Huaweija, ki so mu v več državah EU prižgali rdečo luč zaradi varnostnih tveganj in tesnih povezav s kitajsko državo:
1. Agenciji za komunikacijska omrežja (AKOS) je namreč naložil pripravo splošnega akta, s katerim je lahko operaterjem prepovedala uporabo tehnologij, ki prihajajo iz varnostno tveganih držav.
2. Obenem je od operaterjev mobilnih omrežij zahteval, da morajo opraviti oceno tveganja za dobavitelje informacijskih sistemov in omrežne opreme. Pri tem morajo med drugim upoštevati tveganja glede lastništva, morebitne omejitve s področja nacionalne varnosti in usmeritve vlade, ki jih ta določi s sklepom.
Še spomladi 2023 je kazalo, da bo Huawei dobil posel z dobavo strojne in programske opreme, baznih postaj in druge infrastrukture za jedrno omrežje 5G na Telekomu Slovenije, kjer je imel Zavrl vrsto let odlične povezave. Kitajci so namreč na razpisu oddali daleč najugodnejšo ponudbo na razpisu.
Toda takrat smo na necenzurirano.si razkrili, da Telekom sploh ne bi smel Huaweiju dovoliti sodelovanja na razpisu. Že jeseni 2020 je namreč Janševa vlada sprejela sklep, ki Kitajcem prepoveduje prodajo tehnologije 5G v Sloveniji, saj Huawei označuje za varnostno tveganega prodajalca. A telekomunikacijski operaterji zaradi oznake "tajno" nikoli niso dobili tega sklepa. To je okrepilo ugibanja, da je Janševa vlada takrat igrala dve igri: eno z ZDA, ki so zahtevale, naj Slovenija prižge rdečo luč kitajski tehnologiji 5G, drugo pa z Zavrlom, ki mu je pomagala pri uspešnem lobiranju.
Preberite še:
Zakaj Franci Zavrl nima kitajskega telefona? #kolumna
Raje kot lobiste imajo vplivne odvetnike
Sledil je še zadnji preobrat. Konec lanskega junija je vlada Roberta Goloba omenjeni sklep spremenila. Takrat so v uradu vlade za informacijsko varnost pojasnili, da so pri tem izhajali iz priporočila Evropske komisije, po katerem sta kitajski družbi Huawei in ZTE bolj tvegani za varnost EU kot preostali dobavitelji opreme 5G.
Oktobra so zato iz Huaweija na slovensko vlado naslovili dopis, v katerem so opozorili, da so zaradi tega utrpeli več milijard evrov škode. Po poročanju 24ur.com je Huawei od vlade terjal tudi neposredno plačilo v višini 170 milijonov evrov. V Huaweiju so to konec lanskega leta zanikali, a poudarili, da bodo "sprejeti diskriminatorni omejevalni ukrepi, kot so trenutno predvideni, negativno vplivali na vse deležnike".
Takrat so iz Huaweija sporočili tudi, da v Sloveniji "ne uporabljajo več storitev lobiranja". Pri pravnih in drugih bitkah v Sloveniji se bodo tako v prihodnje očitno naslonili na nekatere najbolj znane odvetniške pisarne. Kot smo neuradno izvedeli, Huawei najema storitve vsaj treh. To so Odvetniška pisarna Čad, katere soustanoviteljica je Barbara Kürner Čad, nekdanja predsednica nadzornega sveta Telekoma Slovenije, odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji in Odvetniška družba Čeferin.
