Predsednik republike Borut Pahor je včeraj začel posvete z vodji poslanskih skupin o izbiri novega guvernerja Banke Slovenije, regulatorja domačega bančnega trga.
V igri za položaj trenutno najbolje kaže Marku Bošnjaku, zdajšnjemu viceguvernerju, imenovanemu v obdobju vlade Mira Cerarja.
Tudi Bošnjak za zdaj nima dovolj glasov
Podporo so mu napovedali v Listi Marjana Šarca (LMŠ) in Stranki modernega centra (SMC), če bo "pred tem zbral večjo podporo med poslanskimi skupinami". V nasprotnem primeru so pripravljeni podpreti tudi Primoža Dolenca, še enega viceguvernerja Banke Slovenije, ki se je prijavil na razpis.
Tudi v Demokratični stranki upokojencev (DeSUS) Bošnjaka omenjajo med tremi kandidati, ki "bi jim dali prednost". Med njimi sta še Dolenc, ki ga nikakor ne nameravajo podpreti v Levici, in nekdanja viceguvernerka Mejra Festić.
Četudi bodo vse naštete stranke podprle Bošnjaka, je to za zdaj premalo. Ob podpori naštetih strank bi namreč Bošnjak dobil le 38 glasov. Za izvolitev potrebuje 46 glasov.
NSi morda za Bošnjaka, SDS pa zagotovo ne
Ali in kje lahko torej še dobi manjkajoče glasove. Možnosti podpore Bošnjaku včeraj niso izključili viri iz Nove Slovenije (NSi), a odločitve o tem stranka še ni sprejela. Predsednik njene poslanske skupine Jožef Horvat bo Pahorja obiskal jutri.
"Večina je bila na pomembnih funkcijah v obdobju, ko je nastala bančna luknja in so se dogajale druge nepravilnosti v bančnem sistemu," je po posvetu s Pahorjem dejal Danijel Krivec, predsednik poslanske skupine SDS.
Adut Alenke Bratušek in SDS: Igor Masten
Prav zaradi resne možnosti, da nihče od petih kandidatov (ob Bošnjaku, Dolencu in Festićevi sta se na razpis prijavila še Milan M. Cvikl in Benjamin Jošar) ne bi dobil podpore, se v političnih krogih že nekaj časa omenja možnost, da bi v igro vstopil nov kandidat. To možnost daje tudi postopek, ki ga vodi predsednik republike.
Iz vrst Stranke Alenke Bratušek naj bi tako kot mogočega kandidata ponujali Igorja Mastena, rednega profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po nekaterih informacijah naj bi ga bili pripravljeni podpreti tudi v SDS, a uradne potrditve te informacije še ni.
Mastena so že pred meseci omenjali med mogočimi kandidati za guvernerski položaj, a se na razpis ni prijavil. Leta 2016 se je s podporo ekonomista Mojmirja Mraka neuspešno potegoval za položaj viceguvernerja.
Predlagal je Jazbeca, zdaj dela za Irce
Ena od prednosti Mastena pri morebitni kandidaturi je ugled v mednarodnih centralnobančnih krogih. Redno sodeluje z Evropsko centralno banko (ECB) oziroma njenim raziskovalnim oddelkom, v zadnjem obdobju pa je delal za eno od irskih bank. Med letoma 2009 in 2011, v času uprave Boža Jašoviča, je bil član nadzornega sveta NLB. Še pred tem, v obdobju prve vlade Janeza Janše, je bil član strateškega sveta za gospodarski razvoj.
Masten je bil sicer leta 2013 uradni predlagatelj Boštjana Jazbeca pri kandidaturi za guvernerski položaj. Pozneje se je v Banki Slovenije zaposlil za petinski delovni čas.
Novembra 2013 se je podpisal pod peticijo več slovenskih ekonomistov, ki so zahtevali razkritje metodologije za ugotavljanje luknje v slovenskem bančnem sistemu. V zadnjih letih pa je bil kritičen do izračunov, ki so dokazovali, da je država za sanacijo bank namenila preveč denarja.
Kot je znano, je prav zaradi domnevno sporno izpeljane sanacije bank večina domače politike v zadnjih letih Jazbecu obrnila hrbet.
Zakaj je Bošnjak odšel iz Hypa
V političnih krogih se glavni zadržki, povezani z Bošnjakom, nanašajo na okoliščine njegovega nenadnega odhoda iz Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, o katerih so v bančnih krogih krožile različne informacije. Bošnjak je takrat zanikal, da je banko moral zapustiti, ampak da je iz nje odšel na lastno željo, ki je bila "posledica nove strategije vodenja Hypo Skupine pod novim lastništvom Američanov in različnih pogledov na razvoj banke".
V upravi te banke je sedel med letoma 2012 in 2015. Vodil je področje upravljanja tveganj, enako pa pred tem v Sparkasse. Bančno kariero je sicer začel v Volksbank (današnji Sberbank), kjer je vodil notranjo revizijo.
Primož Dolenc pa je zadnja tri leta pred prihodom na Banko Slovenije delal na Deželni banki (DBS). V zadnjih dneh na plan prihajajo informacije, da naj bi bil v konfliktu interesov pri reševanju težav v tej banki in odredbami, ki jih je Banka Slovenije izdajala za sanacijo slabega položaja banke. Pred tem je služboval v Intereuropi, Abanki in na ministrstvu za finance.
Novi guverner bo po Francetu Arharju, Mitji Gaspariju, Marku Kranjcu in Boštjanu Jazbecu peti na funkciji, ki v zadnjih letih zaradi velikega vpliva ECB de facto postaja ena od najpomembnejših zunanjepolitičnih funkcij države.
Mandat guvernerja ECB Maria Draghija se izteče oktobra 2019, med kandidati za ta položaj pa v zadnjih tednih omenjajo guvernerja nemške centralne banke Jensa Weidmanna, Finca Erkkija Liikanena, Francoza Villeroya de Galhauja in Irca Philipa Lana.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
