Zdaj prihaja na dan vse več informacij, ki bi lahko dale odgovor na ključna vprašanja:
- kam je izginilo več milijonov evrov denarja njenih strank – vlagateljev,
- ali bodo stranke dobile denar nazaj,
- kdo bo moral pokriti nastalo škodo ter
- ali bi morali revizorji in nadzorni organi (prej) odkriti sporno dogajanje.
Po 21 letih stečaj
Moja delnica, ki je upravljala premoženje nekaj več kot 200 strank, je še lani kljub občutnemu upadu prometa na slovenskem trgu dosegla druge najboljše rezultate po začetku krize in poslovala z minimalnim dobičkom. Toda letos spomladi se je njena pot po 21 letih naglo končala.
Delovanje borzne hiše je pod drobnogled vzel ATVP pod vodstvom Miloša Časa, po tem ko naj bi jih opozorili na domnevne nepravilnosti. Šlo naj bi za pomanjkanje sredstev na računih strank Moje delnice. Kot se je izkazalo, so bile bojazni upravičene. ATVP pa je v želji po “zaščiti sredstev” poskrbel za prenos več kot dva tisoč trgovalnih računov na drugo borzno hišo.
Slovenski Bernie Madoff?
Ko so se na ATVP v juniju začeli obračati številni nejevoljni vlagatelji, je regulator trga o kritičnem stanju v Moji delnici obvestil javnost. Manj kot mesec dni pozneje, 7. julija, je predsednik uprave Moje delnice Branko Šušterič na sodišče vložil zahtevo za stečaj družbe.
Dolgoletni prvi mož Moje delnice Šušterič, ki je bil tudi njen največji lastnik, do danes ni razkril, zakaj se je njegova borzna hiša potopila in kje so končala sredstva vlagateljev.
Po neuradnih informacijah, ki jih Šušterič zanika, naj bi jih brez vednosti vlagateljev in brez pravil uporabili (in izgubili) za zasebne posle. Zato ga nekateri že primerjajo z ameriškim finančnikom Bernardom Madoffom, ki je s svojo ponzi shemo vlagatelje oškodoval za 65 milijard dolarjev.
Na tujih računih izpuhteli štirje milijoni evrov
V primeru Moje delnice so v igri bistveno manjši zneski. Po dostopnih podatkih gre za vrednostne papirje, ki naj bi jih bilo za najmanj štiri milijone evrov in jih je Moja delnica hranila prek londonske borzne hiše AK Jensen (AKJ). Ta je bila njen borzni posrednik in skrbnik za tujino.
Iz dokumentov, s katerimi razpolagamo, je razvidno, da so trgovanje pri AKJ izvajali prek tako imenovanih računov gibljivega kritja (margin accounts). Za lažjo predstavo, ti vlagatelju omogočajo, da pri borznem poslu zagotovi 15 enot lastnega denarja in z njim kupi delnice v vrednosti 100 enot. Preostalo si izposodi, v tem primeru od AKJ, ki mu za to seveda obračuna obresti.
Ko je stečajni upravitelj Moje delnice Mihael Bakovnik "poračunal" z AKJ, je v stečajno maso prejel bistveno manj od pričakovanj. Po tem, ko je tuja borzna hiša prodala vrednostne papirje in si pokrila stroške in posojila, ki jih je pri njej najela Moja delnica, je ostalo vsega 169 tisoč evrov.
Denar izgubili številni ugledneži
Prilivi od AK Jensen za zdaj pomenijo glavnino stečajne mase, kar je slaba novica za nekdanje stranke Moje delnice. Te so v stečajno maso prijavile skoraj štiri milijone evrov terjatev. Med njimi so številna znana in ugledna imena iz političnega in gospodarskega sveta.
Moji delnici so denar zaupali (in izgubili) družina Janka Jenka, nekdanjega prvega finančnika Državljanske liste, poslanka SDS Eva Irgl, profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart (tudi dolgoletni predsednik strokovnega sveta ATVP) in Peter Grilc. Največ, več kot 600 tisoč evrov, je izgubila družina Aleksandra Topolovška, nekdanjega ustanovitelja propadle Nike BPH.
Druge borzne hiše plačale dva milijona evrov
Del denarja so vendarle dobili nazaj. Ker je šla Moja delnica v stečaj, se je sprožila jamstvena shema za terjatve vlagateljev. Vsak od njih je dobil povrnjenih 22 tisoč evrov, ki so jih po zakonu zagotovile druge borzne hiše. Največ je kot vodilna borzna hiša zagotovila Alta Invest.
Takšnih primerov je bilo 166, kar pomeni, da so dobili skupno okoli 1,85 milijona evrov. Od tega je nekaj več kot 30 vlagateljev v Mojo delnico vložilo več denarja od zajamčenih 22 tisoč evrov, tako da bodo upali na poplačilo preostanka iz stečajne mase.
Pred njimi bodo imele prednost borzne hiše, ki so bile za pokritje luknje v Moji delnici prisiljene zagotoviti prej omenjenih nekaj manj kot dva milijona evrov.
Štemberger ni plačal računa za slovenske stranke
Za zdaj kaže, da jo bo v stečaju Moje delnice najbolje odnesla Ilirika Igorja Štembergerja. Ta je junija od Moje delnice prevzela okoli 2.100 trgovalnih računov z domačimi delnicami. Zanje je tedaj plačala polovico kupnine, preostalih 156 tisoč evrov pa stečajna masa (še) ni videla. Ilirika je kljub večkratnim pozivom ni poravnala in je očitno tudi ne namerava. Po naših informacijah naj bi jo želela pobotati z nasprotno terjatvijo do Moje delnice. Tako kot druge borzne hiše je namreč v jamstveno shemo za vlagatelje vplačala nekaj manj kot 170 tisoč evrov. Za komentar smo se obrnili na Štembergerja, vendar brez uspeha.
Ničvredne delnice in skrivanje premoženja
Njihovi upi so zaman. Edino drugo premoženje v stečajni masi Moje delnice so lastniški deleži v družbah iz brežiške skupine Nika, ki jih prav tako obvladuje družina Šušterič. Uradno so te delnice vredne kar 5,6 milijona evrov, vendar je realnost povsem drugačna.
Družba Nika, ki je na papirju vredna največ, kar 3,5 milijona evrov, je namreč glavnino prihodkov ustvarjala z Mojo delnico. Tej je oddajala poslovne prostore v Ljubljani in programski paket GEPArd za upravljanje finančnih naložb. Po dostopnih podatkih so v stečajni masi še delnice družb Nika DUS in Nika OTS.
Koliko so v resnici vredne delnice omenjenih treh družb, je težko ugotoviti. Vse so bile namreč delničarke Moje delnice, poleg tega so tudi medsebojno lastniško prepletene. Veliko je tudi danih posojil in finančnih obveznosti do neimenovanih oseb.
Medtem so Šušterič in nekdanje vodstvo Moje delnice nekaj tednov pred izbruhom afere v javnosti poskrbeli za svoje večmilijonsko premoženje in ga prepisali na najbližje. S tem so ga poskušali rešiti pred upniki in morebitnimi odškodninskimi tožbami.
Zatajila nadzora ATVP in družbe Ernst & Young
Glede na razsežnosti propada Moje delnice in verjetne večmilijonske škode za vlagatelje in druge udeležence borznega trga ne smemo spregledati vloge ATVP. Agencija je ukrepala, ko je bilo že prepozno.
Na ATVP zagotavljajo, da nenehno opravljajo nadzor nad poslovanjem borznih hiš, torej tudi Mojo delnico. "Nemudoma, ko je ATVP pri pregledu poslovanja ugotovil, da so se v Moji delnici pojavila tveganja, ki jih družba ni več obvladovala, je skladno z zakonskimi pristojnostmi naredil vse, da se takšna tveganja omejijo," so pojasnili. Dodali so, da so zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja in izneverjenja zoper Mojo delnico in njene odgovorne osebe podali kazensko ovadbo.
Poslovne izkaze in s tem poslovanje Moje delnice je medtem vrsto let potrjevala družba Ernst & Young, ki nanje ni imela nobenih pripomb. Po besedah naših sogovornikov bi lahko dolgo pred tem opravili pregled in ugotovili današnjo luknjo. Za komentar njihove odgovornosti za dogajanje v Moji delnici smo se že pred časom obrnili na Ernst & Young, vendar pojasnil nismo dobili.
Bodo morali vlagatelji vračati denar?
Medtem ko se nadzorniki otepajo odgovornosti, se pojavljajo ugibanja, ali so bili postopki po začetku stečaja Moje delnice sploh vodeni v skladu z pravili.
V NLB, ki jo je Banka Slovenije pooblastila za izvedbo izplačil zajamčenih sredstev vlagateljem Moje delnice, so po pregledu dokumentacije podvomili o razlogih za unovčenje jamstvene sheme. Po njihovih ugotovitvah namreč obstaja možnost, da so bile stranke Moje delnice ustrezno seznanjene s tem, da bo trgovanje šlo prek računov gibljivega kritja, in da zaradi tega niso upravičene do sredstev iz jamstvene sheme.
Opozorili so tudi na vprašljivo ravnanje stečajnega upravitelja Bakovnika. Ta je ob zapiranju računov strank pri borzni hiši AKJ naletel na provizije. Toda teh ni nakazal v stečajno maso, temveč jih je porabil za pokritje primanjkljaja na računih zgolj nekaterih strank. V NLB menijo, da bo od njih verjetno treba zahtevati denarna sredstva. "Dejanja v zvezi s tem so v pristojnosti stečajnega upravitelja," so dodali v naši največji državni banki.
Donosen posel za stečajnega upravitelja
Medtem ko vlagatelji – stranke Moje delnice in druge borznoposredniške hiše štejejo milijone evrov, ki jih bodo izgubili zaradi propada Moje delnice, si stečajni upravitelj družbe Mihael Bakovnik obeta več kot 70 tisoč evrov nagrade. To je skoraj toliko, kot je z delom prek svojega s. p. zaslužil v zadnjih petih letih.
Tolikšno nagrado si je odmeril v skladu z veljavnim pravilnikom o tarifi, je pojasnil Bakovnik, izračunal pa jo je na podlagi prijavljenih terjatev in do zdaj znane stečajne mase. Terjatve je namreč prijavilo 233 upnikov, v stečajni masi pa je vsaj na papirju za 5,67 milijona evrov premoženja. Ob tem ne smemo spregledati, da bodo kupca za premoženje namesto njega najbrž iskali kar upniki.
Tudi scenarij, po katerem bo Bakovnik po koncu postopka dobil 70 tisoč evrov, je malo verjeten. Glavnina nagrade temelji na uspešnem unovčenju vrednostnih papirjev, ki naj bi bili po neuradnih informacijah vredni precej manj od zdajšnjih ocen. Kljub temu bo skupna nagrada upravitelja v stečajnem postopku Moje delnice znašala najmanj 20 tisoč evrov in celo presegla 50 tisoč evrov.
Stečajni primeri se sicer dodeljujejo računalniško, pri čemer je velika večina osebnih stečajev, v katerih je stečajna masa majhna, če ne prazna. Tako upravitelji za nekaj let dela prejmejo vsega nekaj tisoč evrov. Ob poplavi takšnih primerov in konkurenci več kot 100 aktivnih upraviteljev je torej dodelitev stečaja Moje delnice kot zadetek na loteriji.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
