Kako so Čehi iz Radenske počrpali več deset milijonov evrov

Naša analiza kaže, da si je češka Kofola, lastnica Radenske, v slabih štirih letih povrnila že več kot dve tretjini od 69 milijonov evrov kupnine, ki jo je leta 2015 plačala za nakup proizvajalca brezalkoholnih pijač iz Radencev.

Medtem se njen lastnik srečuje z velikimi težavami. Na domačem trgu se spoprijema z vse večjo konkurenco. Razmere na Poljskem so Kofolo prisilile v začetek zapiranja tamkajšnje tovarne. Delničarji vse glasneje zahtevajo višje dividende. Pred dnevi pa je večji del svojih delnic v Kofoli prodal dolgoletni solastnik, poljski sklad, ki je desetletje pomagal pri vzponu Kofole.

Kofola si je iz Radenske do danes izplačala že najmanj 50 milijonov evrov, kar predstavlja že več kot 72 odstotkov kupnine za slovensko družbo. To je naredila na več načinov:

1) Z izplačilom vseh dobičkov

V obdobju od 2015 do lani je Radenska edinemu lastniku po dostopnih podatkih izplačala že za 8,6 milijona evrov bruto dividend. To je približno toliko, kot je v tem času ustvarila čistega dobička.

Glede na lanske rezultate bo Kofola letos prejela še najmanj tri milijone evrov.

2) Z 21-milijonskim zmanjšanjem kapitala

Konec septembra 2016 je Kofola sprejela sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala Radenske. Izplačala si je 21 milijonov evrov denarnih sredstev, ki jih je imelo slovensko podjetje na bančnem računu.

Koliko davka je ob tem plačala v Sloveniji oziroma na Češkem, če sploh kaj, ni znano.

3) Z 18-milijonskim odkupom delnic Kofole

Radenska je morala lani poleti kupiti večji paket lastnih delnic Kofole, ki jih Čehi uradno nameravajo nameniti za nagrajevanje svojih vodilnih menedžerjev.

Za pet odstotkov delnic Kofole je Radenska plačala več kot 18 milijonov evrov, kar presega trikratnik njenega lanskega dobička.

"Radenska nima najetih bančnih posojil, v tistem času pa je imela preveč denarja na računu. V iskanju naložbenih priložnosti se nam je nakup delnic Kofole zdel kot zelo primerna priložnost z očitnim minimalnim tveganjem," so včeraj pojasnili v Kofoli.

Poudarili so, da so njihove delnice za Radensko dolgoročna naložba, ki ji bo prinesla 3-odstotni dividendni zaslužek. A ob tem opozorimo, da je v vmesnem času vrednost delnic na borzi v Pragi upadla za skoraj tretjino, s čimer je Radenska izgubila več kot pet milijonov evrov.

Ob vsem tem niso upoštevane morebitne transferne cene med Radensko in družbami iz skupine Kofola. Njihovi medsebojni posli se namreč povečujejo. V letu 2016 je Radenska pri povezanih družbah kupila že za 2,2 milijona evrov blaga.

Spomnimo, da je Kofola za financiranje nakupa Radenske pri dveh čeških bankah najela posojilo, za njegovo zavarovanje pa je trenutno zastavljen ves njen lastniški delež v Radenski.

Rekordni rezultati Radenske

Čehi na ta način izkoriščajo vse boljše rezultate Radenske. Lani so se njeni čisti prihodki od prodaje povečali za devet odstotkov na nekaj manj kot 37 milijonov evrov. Ob tem so se stroški poslovanja povečali za bistveno manj, tako da so dosegli nekaj manj kot pet milijonov evrov čistega dobička.

S tem je Radenska dosegla najboljše rezultate po letu 2007, ko je bila še pod okriljem Pivovarne Laško, Boško Šrot pa jo je izčrpaval za financiranje pozneje propadlega menedžerskega prevzema.

S sedmimi milijoni evrov je bil najvišji v zadnjem desetletju tudi denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki ga lahko porabijo za investicije, poplačilo finančnih obveznosti in izplačilo dividend. Za nadgradnjo in širitev proizvodnje je Radenska v zadnjih dveh letih namenila več kot tri milijone evrov na leto.

Hkrati se Radenska, ki zaposluje približno 225 ljudi, širi v regiji. Leta 2015 je od hrvaške Podravke kupila polnilnico mineralne vode in brezalkoholnih pijač Studenac v Lipiku na Hrvaškem. Zanjo je plačala več kot šest milijonov evrov.

"V Radencih bomo še naprej vlagali v proizvodnjo in izboljševali njeno učinkovitost. Prizadevali si bomo tudi okrepiti že tako močan položaj na slovenskem trgu," so povedali v Kofoli.

Možen umik s poljskega trga

Uspešno poslovanje Radenske in močan denarni tok, s katerim si lahko čim prej povrne kupnino, je za Kofolo življenjskega pomena, saj ima na drugih trgih velike težave.

Lani je skupina komajda zadržala obseg prihodkov od prodaje pri nekaj manj kot sedmih milijardah kron (268 milijonov evrov). Toda to je v veliki meri posledica dobrih rezultatov na najbolj perspektivnem trgu, to je regija Adriatik, kamor spadata Slovenija in Hrvaška.

Na Češkem in Slovaškem, ki sta zanjo ključna trga, so po eni strani prodali manj izdelkov, po drugi pa so imeli višje prodajne in marketinške stroške. Posledično je bil denarni tok iz poslovanja opazno nižji.

Najslabše kaže na Poljskem, na katero je do zdaj odpadlo nekaj manj kot petino celotne prodaje. Lani je Kofola tam izgubila več kot četrtino ali 18 milijonov evrov prihodkov. Ob tem je poslovala z izgubo. Začeli so celo z zapiranjem ene od dveh tovarn.

V prejšnjem mesecu je vodstvo Kofole napovedalo, da se bodo umaknili iz Poljske, če v naslednjih mesecih ne bodo našli prevzemne tarče, s katero bi utrdili položaj na trgu.

Lastniki zahtevajo večje dividende

Kofola se je znašla tudi pod velikim pritiskom delničarjev, ki zahtevajo predvsem višje dividende.

Pri tem je najbolj glasna družina Samaras, ki je Kofolo preporodila in jo postavila na pota stare slave. Po zadnjih podatkih obvladuje 68 odstotkov lastništva Kofole.

Tako je na nedavni skupščini zavrnila predlog vodstva in izglasovala izplačilo 20 odstotkov višjih dividend. V Kofoli so želeli delničarjem prvotno razdeliti 11,5 milijona evrov, kar je toliko kot lani in še enkrat več kot leta 2016.

Ob tem ne gre spregledati, da so v Kofoli pred časom napovedali, da nameravajo delničarjem izplačevati 30 odstotkov letnega dobička. Za primerjavo, letos bodo izplačali 156 odstotkov lanskega dobička.

Eden od razlogov za večje apetite družine Samaras so najbrž posojila, s katerimi so lani financirali dodatne odkupe delnic Kofole.

Drugi največji delničar zrušil tečaj Kofole

Za dodatno težavo je poskrbel poljski investicijski sklad Enterprise Investors, ki je leta 2008 vstopil v lastništvo Kofole in pomagal financirati njeno širitev v regiji. Njegovo podjetje CED Group je obvladovalo nekaj manj kot 40 odstotkov vseh delnic Kofole.

Toda lani so se Poljaki odločili, da se bodo postopoma umaknili iz Kofole. Že v lanskem letu je 16 odstotkov delnic prodal družini Samaras, pred mesecem dni pa je na prostem trgu našel kupca za dodatnih 8,5 odstotka lastniškega deleža.

Drugi največji delničar Kofole je s tem zrušil tečaj delnice na borzi v Pragi, saj je ta zaradi prodajnega pritiska v enem dnevu izgubila kar 24 odstotkov svoje vrednosti.

Zakaj so Poljaki, ki so v zadnjem letu izstopili iz najmanj dveh večjih naložb, nujno potrebovali denar, uradno ni znano. Ravno pred dnevi pa so se dogovorili o nakupu hrvaške trgovske verige Studenac, ki ima več kot 2.700 zaposlenih.

Letos boljše poslovanje

Skupina Kofola je v prvem letošnjem četrtletju okrepila prihodke za 6,7 odstotka na 56,45 milijona evrov. Bruto dobiček iz poslovanja se je povečal za nekaj več kot 23 odstotkov na 3,83 milijona evrov.

V Sloveniji in na Hrvaškem se je prodaja povečala za 17,2 odstotka. Na Hrvaškem je skupina ustvarila več kot desetodstotno rast.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net