Ko je Nada Drobne Popovič pred skoraj štirimi leti prevzela vodenje Petrola, je bil eden od glavnih pobudnikov zamenjave na čelu največje domače naftne družbe Dari Južna. Poslovnež, ki ga je revija Manager lani uvrstila med deset najbogatejših Slovencev, je največji domači zasebni lastnik Petrola. Ob tem, ko obvladuje več kot desetino delnic, ima še od časa zadnje vlade Janeza Janše velik vpliv tudi v nadzornem svetu Petrola.
Toda v zadnjih tednih so v poslovnih krogih zaokrožile informacije, da so se odnosi med Južno in predsednico uprave Petrola ohladili. Razlog: domnevno nezadovoljstvo z nekaterimi poslovnimi odločitvami.
Ena od teh odločitev naj bi bil načrtovan nakup cistern na Hrvaškem, kjer je Petrol leta 2021 prevzel tamkajšnjega naftnega trgovca Crodux. Poslu, vrednem od šest do osem milijonov evrov, naj bi nasprotovali nekateri člani nadzornega sveta. Medtem prihaja do velikih sprememb tudi v poslih z naftnimi derivati. Eden od pomembnejših dobaviteljev postaja švicarska družba Petraco Group, ki je povezana z Ivanom Pušnikom, pomembno osebo iz zakulisja domače energetike.
Preberite še:
Boj za Petrol in njegove milijone
Nadzorniki proti nakupu cistern
Dari Južna, ki v zadnjih dveh velja za osebo s ključnim vplivom v Petrolu, za komentar ni bil dosegljiv. Viri iz njegovega kroga so informacije, da bi se odnosi med njim in Nado Drobne Popovič precej poslabšali, včeraj zanikali.
Toda v Petrolu naj bi bilo v zadnjih dneh napeto zaradi namere uprave, da okrepi logistično dejavnost na Hrvaškem. Po naših informacijah sta namreč Petrol in Crodux do zdaj cisterne najemala – in to pri podjetju Energospektar v lasti znanega zagrebškega podjetnika Milodraga Gadža. Dolgoletna praksa bi se po načrtih uprave spremenila. Po tem, ko so pogodbo z Energospektrom razdrli, želijo v Petrolu zdaj odkupiti cisterne, ki bi jih nato sami dajali v najem.
Temu niso naklonjeni nekaterih nadzorniki, ki dvomijo v poslovno smiselnost takšnega modela. Njihov predsednik Janez Žlak nam je danes, po objavi članka, sporočil, da so nadzorniki izdali soglasje k nakupu cistern. Pojasnil Petrola nismo prejeli. Zanimalo nas je, koliko bo vreden posel in zakaj so se sploh odločili za nakup cistern. Viri blizu nekaterih lastnikov so nam včeraj zatrdili, da gre pri tem za avtonomno odločitev uprave in nadzornega sveta.
Preberite še:
Menjave v energetiki: odstop Vizjakove desne roke
Nove menjave: prišel šef "junaka" hrvaške plinske afere
Medtem se v Petrolu, ki ga je v zadnjih letih tako ali drugače moralo zapustiti več deset vodstvenih kadrov, nadaljujejo zamenjave na izvršnih položajih. Zadnji v vrsti odhajajočih je izvršni direktor Miha Kirn, ki je bil zadolžen za področje nabave in trgovanje z gorivi in energenti.
Na položaju ga je zamenjal madžarski državljan György Patkó, ki je bil pred tem komercialni direktor za posle in optimizacije v hrvaški naftni družbi Ina. Zapustiti jo je moral po izbruhu odmevne afere z nezakonito preprodajo plina, v kateri naj bi bila Ina oškodovana za več kot 150 milijonov evrov. V njej je imel glavno vlogo nekdanji področni direktor Ine Damir Škugor. Posredniško podjetje v lasti njegovega sorodnika je namreč od Ine kupovalo plin in ga nato dražje preprodajalo v tujino.
Patkó je bil v Ini neposredno nadrejen Škugorju. Po navedbah več hrvaških medijev velja za "postransko škodo" afere, saj da za posle s preprodajo plina iz Ine ni vedel. Patkó, ki je bil zadolžen tudi za komercialne posle madžarskega Mola, največjega lastnika Ine, naj bi v Petrolu prevzel trgovanje z gorivi tako za slovenski kot hrvaški trg.
V istem času, ko je prišlo do menjave, je del Petrolovih poslov z naftnimi derivati začel prevzemati nov dobavitelj. Gre za švicarsko družbo Petraco Group, ki jo je Holding Slovenske elektrarne (HSE) lani jeseni izbral za dobavitelja indonezijskega premoga Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ). Šlo je za posel, vreden okrog 50 milijonov evrov.
Ivan Pušnik po HSE prišel še v Petrol
Na Petrolu na vprašanje, ali po novem sodelujejo s Petraco Group, včeraj niso odgovorili. Toda znano je, da tej družbi vrata v Sloveniji odpira Ivan Pušnik, ključni slovenski igralec pri poslih z indonezijskim premogom. Gre za nekdanjega diplomata, visokega uslužbenca Službe državne varnosti (SDV) in šefa protokola Republike Slovenije v času Demosove vlade. Vrsto let je Pušnik sodeloval z energetsko multinacionalko Vitol, zanj pa je nekaj časa delal tudi Blaž Košorok, nekdanji direktor HSE, Gen Energije in Te-Tola.
Po naših informacijah je tako Petraco Group v zadnjih mesecih dobil več poslov za dobavo naftnih derivatov, ki jih Petrol sproti kupuje na fizičnih trgih (spot v angl.). Pri tem naj bi uspel premagati tudi nekatere mednarodne naftne velikane, značilnost teh poslov pa so zelo visoke marže. Kot že omenjeno, pojasnil Petrola nismo dobili.
Korenine družbe Petraco Group, ki ima danes v lasti številna podjetja v Švici, Singapurju, Britanskih Kanalskih otokih, Panami in drugih davčnih oazah, sicer segajo na območje nekdanje Jugoslavije. Podjetje je namreč v začetku 70. let prejšnjega stoletja v Milanu ustanovil Branko Šrenger, nekdanji uslužbenec beograjske družbe Genex, največjega izvoznega podjetja bivše države, ki je bilo tesno povezano z jugoslovansko tajno službo Udba.
Že takrat se je Petraco, ki ga danes vodi Inge Šrenger, ukvarjal s preprodajo naftnih derivatov. Sodeloval je s hrvaško Ino in bil pomemben partner Petrola. Leta 1992 je recimo Petrol desetino naftnih derivatov kupil pri podružnici Petraco Group, ki je bila registrirana v britanski davčni oazi Guernsey.
Zdaj se Petraco Group vrača v Petrol. Družba je še vedno eden večjih trgovcev z nafto iz Rusije, ki jo je na Zahod dobavljalo tudi po izbruhu vojne v Ukrajini. Med partnerji Petraco Group je bila do letos tudi ruska državna naftna družba Zarubežneft, ki ima v lasti rafinerijo v Bosanskem Brodu.
Letos z dobičkom, a nižjim kot lani
Skupina Petrol je lani ustvarila rekordnih 9,5 milijarde evrov skupnih prihodkov od prodaje, kar je kar 91 odstotkov več kot v letu 2021. Za to so zaslužne višje nabavne in prodajne cene pogonskih goriv in energentov ter priključitev hrvaškega Croduxa. Ob tem je skupina poslovala z 2,7 milijona evrov izgube, največji negativni vpliv na to je imela regulacija cen pogonskih goriv na vseh trgih.
V prvem četrtletju letos se je poslovanje Petrola popravilo. Zaradi padca cen zemeljskega plina je dosegel šest odstotkov manj prihodkov od prodaje. Čistega dobička je bilo za 24,8 milijona evrov, kar je 23 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
