Koliko intervjujev s pevci iz sveta zabavne glasbe, kot je Zlatan Čordić Zlatko, je Slovenska tiskovna agencija (STA) opravila v zadnjem letu? Ali protestna izjava, s katero se je uredništvo STA odzvalo na tvit Janeza Janše, da je STA nacionalna sramota, izraža mnenje vseh zaposlenih? Kdaj, kdo in kako je izvajal pritisk nad odgovorno urednico STA, ki je podpisala izjavo o političnih pritiskih na slovenske medije?
To je le del vprašanj, ki jih je v zadnjih dneh na STA naslovil vladni urad za komuniciranje. V včerajšnjem dopisu vladi Janeza Janše, ki smo ga pridobili v uredništvu, jih je navedel med razlogi, zakaj bi morala edina državna tiskovna agencija ostati brez državnih finančnih sredstev. Še isti dan je vlada ugodila uradu, ki ga vodi Uroš Urbanija, v času prve Janševe vlade namestnik odgovornega urednika STA. Na dopisni seji je s sklepom zaustavila financiranje STA za leti 2020 in 2021, o tem pa ni obvestila javnosti. S tem je STA dejansko obsodila na propad.
Novica o tem je danes razburila politične duhove v koaliciji. Umik sklepa so zahtevali v DeSUS, kjer so poudarili, da "je predlog urada za komuniciranje v celoti nesprejemljiv". Kot "nedopustno" so prekinitev financiranja STA označili tudi v poslanski skupini SMC. Drugačnega mnenja je sicer predsednik te stranke Zdravko Počivalšek. Sporočil je, da "ima vlada kot ustanoviteljica in družbenica pravico zahtevati podatke o finančnem poslovanju agencij". V NSi so za zdaj tiho.
Preberite še:
Vlada Janševo basen o medijih širi v tujini
Počivalšek zavaja, Janševe zanima le vsebina STA
Toda podatki, ki jih je zahteval vladni urad, imajo bolj malo s poslovanjem STA, o čemer je govoril Počivalšek. Urad je med drugim zahteval seznam bruto plač zaposlenih po imenih, kopijo pogodb z naročniki, seznam pogodb z zunanjimi sodelavci, podatke o ceni enega od oglasov in izpisek prometa na banki za obdobje zadnjih dveh let. Precej bolj so Urbanijo zanimale druge zadeve. Že od oktobra namreč na STA prejemajo dopise, ki se nanašajo na vsebinska vprašanja, povezana z novinarskim delom njihovih zaposlenih, konkretne novinarske prispevke in odzive nanje:
- 22. oktobra je recimo vladni urad zanimalo, koliko intervjujev so na STA do zdaj opravili z glasbeniki, ki so izdali nov album, in zahtevali primerjavo dolžin vseh teh intervjujev. Sporna je bila namreč objava intervjuja z Zlatkom, ki je takrat že bil eno od vidnejših imen petkovih protestov.
- zanimalo jih je, koliko lastnih protestnih izjav je STA napisala in povzemala v zadnjih letih. Zakaj? "Da lahko ugotovimo, ali gre za standardno napako, ki se pogosto pojavlja, ali se je tokrat naredilo izjemo," so zapisali v uradu za komuniciranje. Zmotilo jih je, da je bilo uredništvo zgroženo nad Janševim tvitom o STA kot "nacionalni sramoti".
- ko je odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj skupaj z 21 uredniki največjih slovenskih medijev podpisala izjavo o pritiskih, je urad zahteval "kopijo vseh uradnih dopisov, iz katerih je razvidno nesprejemljivo ravnanje posameznih vladnih predstavnikov".
Gre sicer le za vrhunec pritiskov na STA, ki jih Janša, SDS, vlada in njen urad za komuniciranje na čelu z Urošem Urbanijo izvajajo že več mesecev. To počnejo tako z različnimi dopisi kot z zasmehovanjem in blatenjem dela STA. V nadzorni svet STA je vladajoča koalicija imenovala Radovana Cerjaka, odvetnika Nova24TV, paradnega medija SDS v madžarski lasti.
STA so obtoževali zavajajočega poročanja o delu vlade in podpiranja oziroma celo spodbujanja protivladnih protestov. Gre le za del načrtne propagandne operacije, s katero poskuša Janša v javnosti osrednje dnevnoinformativne slovenske medije okriviti za katastrofalne epidemiološke razmere v državi. Za skoraj 1400 smrti v drugem valu naj bi bili tako odgovorni mediji in protestniki, ki naj bi pozivali k nespoštovanju ukrepov, ne pa vlada, ki je državo slabo pripravila na drugi val epidemije.
Preberite še:
Vlada uvaja 50 evrov naročnine na Nova24TV
STA pod Janšo: od "nacionalne sramote" do "maloumnega refleksa"
