Ena od prvih tarč SDS po zamenjavi oblasti je bil urad za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Od marca lani ga vodi Damjan Žugelj, nekdanji direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v času prve Janševe vlade. V zadnjih mesecih je vse več informacij, da ga je začel spreminjati v orodje za politično obračunavanje z nasprotniki vladajoče stranke. Tik pred volitvami želi koalicija še okrepiti njegovo moč. Še več: Žugelj bo očitno v roke dobil največjo bazo podatkov v državi.
To mu bi omogočil nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga je včeraj v drugem branju potrdil parlamentarni odbor za javne finance. Spisali so ga na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj (SDS). Predlog zakona močno povečuje pooblastila urada:
1. Njegovi inšpektorji bodo tako imeli pravico brez sodne odredbe vstopiti v prostore proti volji njihovega lastnika – fizične osebe ali podjetja. Tam bodo lahko pregledovali dokumentacijo, brskali po elektronskih komunikacijskih napravah in opravljali druga preiskovalna dejanja.
2. Banke, hranilnice in druge plačilne institucije bodo morale uradu poročati o vseh gotovinskih in negotovinskih transakcijah nad 15.000 evrov, ne glede na to, ali so te po kriterijih pranja denarja ali financiranja terorizma tvegane ali ne.
3. Urad bo lahko zbiral podatke iz praktično vseh evidenc v državi in to ne glede na to, ali in v kolikšni meri jih bo sploh potreboval za izpeljavo konkretnih postopkov. Imel bo dostop do podatkov Banke Slovenije, finančne uprave (Furs), centralnega registra prebivalstva, geodetske uprave (Gurs), uprave za pomorstvo, okrajnih sodišč, centralne depotne družbe, evidenc osebnih izkaznic, potnih listin in vozniških dovoljenj, o pokojninskih in zdravstvenih zavarovanjih, kazenskih evidencah, centralnih zbirkah podatkov, ki zajemajo pravice iz javnih sredstev ...
Preberite še:
Kaj se dogaja na uradu za boj proti pranju denarja
Nikoli ne boste izvedeli, da vas preiskuje urad
To pomeni, da bodo lahko inšpektorji urada pridobili podatke o finančnih transakcijah, nepremičninah, morebitnih pravnomočnih obsodbah, sodnih postopkih, zdravstvenem zavarovanju in prejetih socialnih transferjih izbrane osebe, ne da bi ta za to vedela. Na uradu jih bodo lahko hranili 12 let, pri čemer tej osebi ne bodo razkrili, zakaj so jih sploh potrebovali.
Vse to odpira velik prostor za zlorabe podatkov v politične in druge namene. Uslužbenci urada bodo tako lahko pridobljene podatke posredovali tudi drugim organom, če bodo ti od urada zahtevali finančne informacije in analize. Katerim organom, bi po predlogu zakona določil trojček ministrov: za finance, notranje zadeve in pravosodje – v sedanji vladi torej Šircelj, Aleš Hojs in Marjan Dikaučič. K odločanju o tem, kdo vse bo lahko pridobival te podatke, jih po predlogu zakona ne zavezujejo nobeni kriteriji.
Poslanci so predlogu zakona prižgali zeleno luč, čeprav je parlamentarna služba za zakonodajo nanj spisala kar 17 strani pripomb. Opozorila je, da več členov ni skladnih z ustavo, saj omogočajo neselektivno zbiranje podatkov in nesorazmerno posegajo v pravico posameznika do seznanitve s svojimi osebnimi podatki. "Predlog zakona ne našteva jasno osebnih podatkov, ki se obdelujejo na njegovi podlagi ali to prepušča podzakonskemu predpisu ministra, daje uradu za preprečevanje pranja denarja praktično neomejena pooblastila za pridobivanje podatkov na zalogo ...," piše v mnenju, ki ga je podpisala vodja službe Nataša Voršič.
Da so pooblastila urada glede obdelav osebnih podatkov in posegov v zasebnost določena tako rekoč neomejeno in presegajo pooblastila vseh drugih državnih organov brez ustreznih varovalk, so opozorili tudi v uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. "Urad, ki je del izvršilne veje oblasti, poroča le vladi in ne državnemu zboru, hkrati pa po lastni presoji lahko celo zavrne posredovanje podatkov sodišču, državnemu tožilstvu in policiji," so poudarili. Kljub velikanskim količinam podatkov, s katerimi bodo lahko po novem razpolagali, so na uradu še vedno prepričani, da informacijska pooblaščenka ni pristojna za njihov nadzor.
Preberite še:
Nova24TV zagnali z gotovino iz mreže za pranje denarja #dokumenti
Menjave, anonimke, zapiranja računov, pritožbe bank ...
Prvotni predlog zakona je bil sicer v javni obravnavi novembra 2020. Za pripombe je bilo na voljo le 14 dni. Toda vladajoča stranka se ga je odločila skozi parlament spraviti šele po tem, ko so vse vzvode odločanja na uradu prevzeli njeni ljudje. Takoj po lanskem prihodu na urad je Žugelj zamenjal dolgoletnega vodjo sektorja za sumljive transakcije Lea Pongračiča. Gre za oddelek, ki sprejema podatke od zavezancev, nekaterih državnih organov, nadzornih organov in tujih sorodnih uradov. Na položaj vodje sektorja je imenoval Simono Kaučič, ki jo je na urad lani pripeljal Žugljev začasni predhodnik Ivan Kopina, nekdanji dolgoletni občinski svetnik SDS v občini Straža.
To je bila le ena od sprememb. Žugelj se je tako iz prostorov urada odločil preseliti dokumentacijo o zadevah, ki jih je urad vodil v zadnjem desetletju in pol. Več nepovezanih virov pa nam je že pred meseci potrdilo, da naj bi vodilni na uslužbence pritiskali z zahtevami za obravnavo ljudi, ki niso po volji vladajoče stranke. Žugelj je junija lani "absolutno zanikal", da bi uslužbencem urada predložil seznam pravnih in fizičnih oseb za uvedbo postopkov proti njim. Po naših informacijah so že takrat na uradu v nasprotju z dotedanjo prakso začeli pospešeno obravnavati anonimne prijave domnevnih kršitev zakonodaje. Ali so jih pisali ljudje iz krogov SDS, uradno ni znano.
Prav na podlagi podatkov, ki so jih dobile z urada, so banke lani v Sloveniji zaprle račune več posameznikom. Med njimi so bili po naših podatkih tudi nekateri znani podjetniki, ki niso po volji sedanje oblasti. Več bank naj bi lani pomisleke o delu urada lani izrazilo tudi Združenju bank. Od urada so namreč prejele zahtevo, da podatkov o posamezni osebi in podjetju ne smejo več posredovati po standardni elektronski poti, ampak prek fizičnih nosilcev podatkov. Na Združenju bank so nam pojasnili, da s konkretnimi primeri niso seznanjeni, za pojasnila pa so nas napotili na urad. Poudarili pa so, da predpisi v nekaterih primerih dopuščajo izjeme od običajne elektronske poti.
Preberite še:
Notranje čiščenje v SDS #analiza #foto
