Konec junija so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) pridržali ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, prvega osumljenca v preiskavi državnih poslov z zaščitno opremo. Le nekaj ur pozneje je minister za notranje zadeve Aleš Hojs sporočil, da nepreklicno odstopa s položaja. Toda njegove odstopne izjave Janez Janša nikoli ni poslal v državni zbor. Danes je jasno, zakaj.
Hojs je namreč takrat že dobil novo nalogo - dokončen obračun z NPU. Cilj je diskreditacija in odstranitev nekaterih najpomembnejših kriminalistov, ki preiskujejo državne nakupe zaščitne opreme, financiranje SDS in druge posle, v katere so vpleteni ključni ljudje Janševe vlade in osebe blizu SDS. Pri tem vladajoča stranka očitno ne bo izbirala sredstev.
Razkrivamo nove usmeritve in obvezna navodila, ki jih je minister Hojs dal policiji. Z njimi želi ukiniti samostojnost NPU pri izbiri kaznivih dejanj in zadev, ki jih bo preiskoval. Če jim bo policija sledila, bo šlo dejansko za ukinitev NPU v obliki, kot je bil ustanovljen. Gre za nov napad na NPU, ki se ga je Hojs že lotil z nezakonito revizijo konkretnih kriminalističnih preiskav.
Kar Janša napove, Hojs uresniči
"Operacija NPU" se je začela v petek, 10. julija. Takrat je po več dneh zmede postalo jasno, da Hojs ostaja minister. Janša je dejal, da je Hojsa prosil, naj o odstopu še enkrat premisli. Zelo verjetno je šlo za predstavo za javnost. Prej bo držalo, da je Hojs, ki ni uspel zaustaviti hišnih preiskav pri Počivalšku, dobil priložnost za popravni izpit.
Tri dni pozneje, v ponedeljek 13. julija, je Janša v državnem zboru že napovedal napad na NPU. V odgovoru na vprašanje Zmaga Jelinčiča, sicer preiskovanca NPU v zadevi Azerbajdžan, je dejal, da je bil NPU postavljen kot politični projekt. "To je organ, ki je zunaj sistema. Najprej ga je treba depolitizirati, tako da ne bodo sami sebi določali nalog," je poudaril Janša.
Njegove besede so postale meso še isti teden. Dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu necenzurirano.si, razkrivajo, da je Aleš Hojs v četrtek, 17. julija, novemu začasnemu direktorju policije Andreju Juriču izdal prve usmeritve in obvezna navodila. Zahteval je, naj preuči navodila o določitvi kaznivih dejanj, ki jih preiskuje NPU.
Gre za interni akt, ki ga je lani podpisala tedanja direktorica policije Tatjana Bobnar. NPU daje več samostojnosti pri odločanju, katera kazniva dejanja in zadeve bo preiskoval. Podrobneje pa predpisuje tudi vlogo direktorja in razmerja do drugih delov kriminalistične policije. Strokovna avtonomnost in operativna samostojnost sta ključna pogoja, da se lahko NPU in njegovi kriminalisti uspešno ukvarjajo z najzahtevnejšimi zadevami. Za to je bil NPU novembra 2009 tudi ustanovljen.
Toda Hojs se je temu očitno odločil narediti konec. Od Juriča je zahteval, naj pripravi predloge sprememb predpisov, ki bodo NPU povsem podredile generalnemu direktorju policije. Vodstvo policije jih mora pripraviti do konca meseca.
Hojs je zavajal: NPU se je lotil vseh primerov
Kot je prvi poročal POP TV, je Hojs konec julija policiji že naročil revizijo petih konkretnih primerov, ki jih je preiskoval NPU. Pred očitki, da je s tem presegel zakonske pristojnosti, se je branil, da želi le povečati učinkovitost policije. "V konkretnih zadevah je treba ponovno preveriti, ali so preiskovalci preverili vse naznanitve kaznivih dejanj, v posameznih primerih ukrenili vse potrebno za preiskavo sumov in o ugotovitvah celovito in korektno obveščali državnega tožilca," je sporočil Hojs.
Toda izbira primerov, ki jih je ukazal revidirati, ga postavlja na laž. Nobena od teh zadev namreč ni končala v predalu. V vseh so preiskovalci preverili vse naznanitve sumov kaznivih dejanj, o čemer zdaj javno dvomi Hojs. Še več, v SDS so to morali dobro vedeti.
Dva od petih primerov, ki jih je izbral Hojs, se tako nanašata na končno poročilo preiskovalne komisije o zlorabah v slovenskem bančnem sistemu, ki jo je v prejšnjem mandatu državnega zbora vodil Anže Logar (SDS). Komisija ga je spomladi 2018 poslala na NPU.
Januarja letos je želel Logar s poslanskim vprašanjem od vlade Marjana Šarca izvedeti, kaj so na policiji storili s poročilom. Dobil je odgovor, da je večino sumov kaznivih dejanj, ki izhajajo iz poročila, policija obravnavala že prej. Z ugotovitvami poročila je NPU dopolnil štiri kazenske ovadbe, ki jih je vložil med letoma 2015 in 2017. V tem času je NPU sodeloval s komisijo in ji posredoval dokumentacijo.
Ista zgodba je tretji primer - poročilo o parlamentarni preiskavi nakupov žilnih opornic, ki jo je vodila Jelka Godec (SDS). Tudi ona je Šarčevi vladi na isti seji državnega zbora zastavila enako vprašanje kot Logar. Policija ji je pojasnila, da je del dokumentacije iz te parlamentarne preiskave uporabila kot dokazno gradivo v predkazenskih postopkih. Končala jih je z vložitvijo treh ovadb.
Najhujši napad na policijo doslej
Zakaj se je torej Hojs odločil naknadno preverjati, kaj se je zgodilo s poročili preiskovalnih komisij, ki jih je vodila SDS? Je te primere v zahtevi za revizijo navedel kar počez - zgolj zato, ker so bili v političnem interesu vladajoče stranke in da bi z njimi prikril druge motive?
Na to možnost nakazuje četrti primer, vmesno poročilo parlamentarne preiskave o otroški srčni kirurgiji. Sklep o tem, da gre poročilo na NPU, je namreč državni zbor sprejel šele prejšnji mesec. Kljub temu se je zadeva znašla na Hojsovem seznamu. Le eden od petih primerov, ki jih je izbral Hojs, se je tako končal, ne da bi tožilstvo in policija ugotovila obstoj utemeljenega suma za očitano kaznivo dejanje. To je bila ovadba agencije za varstvo konkurence proti družbi Pro Plus, lastnici POP TV in Kanal A,
Toda isti epilog je pred mesecem dni dobila ovadba, ki jo je leta 2017 policija v zadevi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) vložila proti sedanjemu finančnemu ministru Andreju Širclju, pred tem poslancu SDS. Zakaj Hojs ni ukazal revizije tega primera? Zakaj ga recimo ni zanimalo, kaj se je zgodilo z naznanilom sumov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, ki ga je parlamentarna preiskovalna komisija leta 2018 vložila proti Borutu Pahorju, Mateju Lahovniku in Francu Križaniču? Zakaj želi Hojs revidirati primere, v katerih je NPU opravil svojo nalogo?
Odgovor je jasen: ker so njegova tarča posamezni kriminalisti NPU, ki so delali na teh zadevah, sodelovali pa so tudi v preiskavah, ki jih želi SDS zaustaviti. V prvi vrsti gre za preiskave poslov državnih poslov z zaščitno opremo, na katerih stoji ali pade vlada Janeza Janše, in financiranja SDS, zaradi katere je Janšev državni sekretar Žan Mahnič še kot poslanec SDS odkrito grozil nekdanji direktorici policije.
Prav zato je čas, da stvari poimenujemo s pravimi imeni. Gre za najhujši napad na policijo po osamosvojitvi. Za preureditev policije, v kateri bodo – v retoriki SDS – "prvorazredni" izbirali tarče preiskav, sami pa bodo imeli imuniteto pred kazenskim pregonom. Ker tega v SDS niti ne skrivajo več, je vprašanje le, ali ima slovenska demokracija na voljo dovolj mehanizmov in moči, da to prepreči.
