Vlada Janeza Janše želi s šestim proti korona paketom (PKP6) dokončno utišati vse tiste, ki bi javno nasprotovali ukrepom za omejevanje širjenja virusa. To namerava storiti z drakonskimi kazni, ki so nekajkrat višje kot v tujih, bolj razvitih državah:
- kazen za nedovoljeno zbiranje, ki trenutno znaša od 400 do 4000 evrov, bi se zvišala na 1000 do 10.000 evrov. Posamezniki bi tako v najboljšem primeru morali plačati globo, skoraj enako povprečni septembrski neto plači v Sloveniji (1170 evrov). V najslabšem primeru bi kazen znašala skoraj devet povprečnih plač.
- organizatorji protestov bi bili kaznovani s plačilom globe od 1500 do 15.000 evrov.
- tako visoka kazen bi doletele tudi tiste, ki javno, torej prek medijev ali družbenih omrežij, pozivajo k protivladnim protestom in državljanski nepokorščini.
Medtem ko bodo o PKP6 v prihodnjih dneh odločali poslanci državnega zbora, pravna stroka opozarja, da gre za nesorazmerne kazni, na katere bi morala reagirati tako ustavno sodišče kot varuh človekovih pravic. "To je popolnoma necivilizirano in odraz agresivnosti pripravljavcev zakona. Gre za podrejanje državljanov s strahom," je predlog komentiral dr. Dragan Petrovec, kriminolog in profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Kdo vse je tarča
Uradni povod za drastično zvišanje glob so nedavni izgredi v središču Ljubljane. Že isti večer je minister za notranje zadeve Aleš Hojs odgovornost zanje pripisal medijem, petkovim protestnikom in opoziciji, čeprav policija še vedno ne ve, kdo jih je organiziral. Hojs zatrjuje, da gre pri zvišanju kazni za kompromis. Prvotno je namreč predlagal, da bi spremenili kazenski zakonik in te kršitve opredelili kot kaznivo dejanje, zoper nasilne protestnike pa bi bil mogoče izdati celo priporni nalog.
Temu je nasprotovala ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, ki prihaja iz SMC. Na koncu se je vlada odločila "le" za zvišanje glob. Čeprav gre po mnenju stroke za nerazumno visoke globe, Kozlovičeva z njimi nima težav, dokler gre za protivladne protestnike v času epidemije. "V drugačnih okoliščinah bi ocenili, da gre za nesorazmeren ukrep," je pojasnila. Ministrstvu za notranje zadeve je sicer predlagala, naj raje zviša globeza kršitve, ki lahko tako ali drugače ogrožajo zdravje ljudi.
Toda jasno je, da po predlagani ureditvi tarča vlade niso le nasilni in mirni protestniki, ampak tudi številni drugi kritiki ukrepov in oblasti. "Tanja Fajon, Jani Möderndorfer, Jaša Jenull, Ivan Gale, Marko Potrč, Tanja Ribič in Zlatan Čordić. To so influencerji, ki so sokrivi za to, da se ljudje ne bojijo več virusa in se neodgovorno obnašajo," je bilo konec oktobra, ko smo v Sloveniji že beležili rekordno število dnevno umrlih za covid-19, mogoče prebrati na Nova24TV. To objavo je takrat z več kot 75.000 sledilci na družbenem omrežju Twitter delil tudi Janša. Vsi našteti so skupaj z največjimi slovenskimi mediji, petkovimi protestniki in prvaki opozicijskih strank na portalih SDS redno označeni kot najbolj odgovorni za to, da ima Slovenija trenutno eno najslabših epidemioloških slik na svetu.
Zbiranje nevarnejše kot vožnja po nasprotni strani avtoceste?
Ne le, da za to ni nobenega dokaza. Gre za načrtno vladno taktiko sprevračanja lastne odgovornosti za epidemiološko stanje v državi, ki ga zdaj nadgrajuje s stopnjevanjem represije in kaznovalnim populizmom. Gre za pojav, za katerega je značilno poenostavljeno in napačno povezovanje strogih kaznovalnih sankcij z učinkovitim kaznovanjem. Prednjačijo čim višje globe in čim daljše zaporne kazni, po možnosti tudi za manjše in manj nevarne kazenske delikte.
Nova predlagana najnižja kazen za nedovoljeno zbiranje (1000 evrov) je tako le dvesto evrov nižja od najvišje kazni, ki jo dobi voznik avtomobila za vožnjo po avtocesti v napačno smer. Če bo voznik v naselju vozil sto kilometrov na uro ali zapustil kraj prometne nesreče, ki jo je povzročil, bo moral za to ob odvzemu izpita plačati še 1200 evrov. To je tristo evrov manj, kot če bi na Facebooku pozival k državljanski nepokorščini.
Prav tako so predlagane kazni za prekrške med epidemijo neprimerljivo višje kot v nekaterih drugih evropskih državah. V Avstriji kazen za nenošenje maske znaša 50 evrov, za nespoštovanje socialne razdalje 100 evrov, za kršenje karantene in policijske ure pa 150 evrov. Šele ob ponavljajočih kršitvah lahko izrečejo do 500 evrov visoko globo. V Nemčiji se kazni za nenošenje mask gibljejo od 50 do 250 evrov. V Italiji, ki je bila ena najbolj prizadetih v prvem valu, pa so šele pred nekaj tedni uvedli visoke kazni, ki segajo od 400 do 1000 evrov. Že v začetku aprila, torej na vrhuncu prvega vala epidemije, je Janševa vlada globe že povišala skoraj za desetkrat.
Globe, "inkasantstvo" inšpektorjev, legitimiranje ...
Stopnjevanje represije je sicer v zadnjih mesecih vidno v Hojsovih obiskih operativnega štaba policije med protesti, legitimiranju ljudi brez zakonske podlage, na kar je opozarjal varuh človekovih pravic, serijskem izrekanju glob, "inkasantstvu" inšpektorjev ... Pred dnevi je odvetniška družba Krašek opozorila na primer nepremičninske posrednice, ki je kupcu na zaprosilo ob upoštevanju vseh ukrepov pokazala zemljiško parcelo na prostem. Ob prihodu na lokacijo je ugotovilo, da je bil kupec v resnici inšpektor, ki je agenciji naložil plačilo 12.000 evrov kazni.
"Bojim se, da je državni zbor v teh razmerah pripravljen 'požegnati' karkoli," opozarja dr. Dragan Petrovec. Toda vprašanje je, ali s stopnjevanjem represije ne bodo dosegli ravno nasprotnega učinka, ki ga želijo. Ali se lahko torej zgodi, da ljudi v večji meri odvrnejo od ukrepov, ki jih zdaj spoštujejo?
Na to je javno že opozoril Mario Fafangel, prvi epidemiolog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "To se mi zdi res neproduktivno. Tak represivni pristop je morda lahko učinkovit v razmerah, ki trajajo največ mesec ali dva, a sproža predvsem odpor do spoštovanja ukrepov," je za Mladino komentiral primer dostavljavca hrane, ki si je na Prešernovem trgu privoščil burek in se znašel v policijskem postopku, ker pri tem ni nosil maske.
