"Čuvate lopove!" se je slišalo na Trgu republike. Pred parlament je naenkrat prišlo štirideset izgrednikov, pretežno v jaknah s karantanskim panterjem. Ob žvižgih drugih protestnikov so se sredi trga postavili v pravokotno formacijo. V rokah so držali transparent s keltskim križem, simbolom več evropskih neonacističnih organizacij, za katerim so skrivali granitne kocke, palice in molotovke. Pognali so se proti policiji, ki je odbila njihov napad in začela "čistiti" trg.
Bilo je na zadnji dan novembra 2012, ko so se protesti proti drugi vladi Janeza Janše spremenili v najhujše izgrede v Ljubljani v obdobju vstaj. Po trgu se je širil vonj solzivca in pirotehnike. Nihče, ki je bil tam, v tistem trenutku ni dobro vedel, kaj se dogaja. V poznejših dneh, ko je takratna oblast poudarjala, da je vsako nasilje nesprejemljivo, je postajalo jasno, da je bil prihod izgrednikov zelo verjetno naročen. Tja niso prišli držati slik Janeza Janše z napisom "Gotof je", ampak izzvati nemire in uničiti vstaje. Nihče ni nikoli raziskal, kdo jih je tja poslal in morda plačal.
Osem let pozneje se zgodovina ponavlja. Spet je kriza, spet je na oblasti Janša, spet njegovo vladavino pretresajo korupcijske afere in spet so mirne proteste "ugrabile" nasilne skupine, ki niso zvonile s kolesarskimi zvonci, ampak skandirale "Čuvate lopove!". Spet je policija uporabila vodni top, spet je bilo več ljudi poškodovanih in spet vlada poudarja, da je vsako nasilje nesprejemljivo. Le da je zdaj vprašanj, kaj se je v četrtek popoldne in zvečer v resnici dogajalo v središču Ljubljane, še več.
Kaj se je dogajalo pred 5. novembrom?
Celotna zgodba je sila čudna. Še pred dvema tednoma, ko je epidemija covid-19 v Sloveniji dokončno podivjala, so posamezni vodje protestniškega gibanja z razglasitvijo posebnega "odloka ljudstva" napovedali, da petkovih kolesarjenj nekaj časa ne bo. V istem času so v številne nabiralnike po državi že prihajali letaki, ki so petega novembra pozivali "vse pred parlament". Pošiljalo jih je gibanje Ladislava Trohe, ki nasprotuje cepivom, maskam in 5G tehnologiji, v koronavirusu pa vidi prevaro.
Najbolj zanimiv del še sledi. Pred petim novembrom so se po Ljubljani razširile govorice, da se za ta dan pripravljajo izgredi. Iz krogov, ki naj bi bili blizu obveščevalnim službam, so prihajale neverjetne informacije in "spini". Strniti jih je mogoče nekako takole: slovenska "narko-mafija" naj bi s pomočjo ekip z Balkana pripravljala državni udar proti vladi, zaradi česar naj bi ji nasilne izgrede pomagala zatreti celo ameriška tajna služba CIA. V tem kaosu (proti)obveščevalnega delovanja in uličnih govoric je bilo jasno le, da se bo petega novembra zgodilo nekaj, kar bo Janševa vlada vnaprej skušala izkoristiti v svoj prid.
In tako je tudi bilo. Četrtkov večerni sprehod notranjega ministra Aleša Hojsa je bil skrbno pripravljen performans. Obkrožali so ga pripadniki specialne enote z jurišnimi puškami, ki so morali že nekaj ur (ali celo dni) vnaprej vedeti, na kakšno nalogo bodo šli. Hojs seveda ni prišel izraziti podpore policiji, ki jo tako rad uničuje s političnimi pritiski in kadrovanji. Na ulico je šel pokazati moč in iskati novinarske mikrofone. Celotni ustroj policije je de facto zlorabil le za to, da je v "prime time" televizijskem terminu krivdo za napade na policiste in izgrede zvalil na medije in opozicijo.
Iz nasilja naredili politični spektakel
Vse skupaj je bila vrhunska manipulacija. Zvonjenje, žvižge, pesniške recitale in umetniške nastope petkovih kolesarjev je Hojs vrgel v isti koš z granitnimi kockami, pirotehniko in udarci nogometnih navijačev, varnostnikov in drugih četrtkovih izgrednikov, ki so napadali in poškodovali tudi – novinarske ekipe. Iz nasilja, med katerim so bili poškodovani tudi policisti, je notranji minister naredil politični spektakel.
Kako je Hojs za izgrede okviril medije, poglejte na spodnji povezavi:
Zakaj, seveda ni težko uganiti. SDS oblast počasi, enako kot tiste mračne jeseni 2012, polzi iz rok. Skozi parlament ji ni uspelo spraviti njenih kandidatov za ustavnega sodnika in viceguvernerko. Za zdaj je propadel naskok na RTV Slovenija. Nervoza raste. V javnost prihajajo prve informacije o sporih med interesnimi skupinami okrog vrhov SDS, združena opozicija pa odpira prostor za prebeg morebitnim poslanskim prestopnikom. Janša, eden zadnjih svetovnih voditeljev, ki še verjame v zmago Donalda Trumpa na volitvah v ZDA, lastno državo sramoti na Twitterju. Medtem je epidemija dobila svoje življenje. Samo v zadnjih sedmih dneh je pri nas skupaj umrlo 185 obolelih s covid-19. To je enako, kot bi jih v Nemčiji dobrih 7.500, v ZDA pa več kot 30 tisoč.
Ne le, da Janša panično potrebuje krivca. V enačbi, v kateri so protesti in kritika vlade enaki nasilnim izgredom, sam izpade kot varuh miru in stabilnosti, kot branik ustavne ureditve proti njenim rušilcem iz Koalicije ustavnega loka, s čimer k sebi še tesneje vleče partnerje iz vlade. Res je, da gre pri nervozi SDS zaradi protestov tudi za travmo izpred osmih let, ko je Janševa vlada pod pritiskom množic na ulicah Ljubljane začela razpadati. Toda gre še za mnogo več. Ko Hojs v maniri Lukašenkovih aparatčikov za spodbujanje nasilja javno okrivi medije in opozicijo, s tem namiguje, da so proti njim dovoljena vsa sredstva.
Zakaj Janšo zanima, kje je Ivan Gale?
Se vsi skupaj zavedamo, kaj v resnici govori Hojs? Tudi zato pravo vprašanje ni le, koliko izgrednikov je bilo res na misiji, koliko pa jih je prišlo na Trg republike spontano, ker so želeli zaradi jeze prevračati cvetlična korita. Prav tako ne, zakaj je policija delovala dokaj zmedeno in kako je recimo mogoče, da se policistu na prizorišču izgredov napadalec neopazno prikrade za hrbet.
Ne, bistveno vprašanje za medije, opozicijo, koalicijske partnerje SDS in vse državljane Slovenije je, kam gremo od tu naprej. Meja med civilno in obveščevalno sfero spet postaja vse bolj nevidna, zato bi morali zazvoniti vsi alarmi. Obstajajo konkretni sumi, da se Sova, ki je pristojna le za pridobivanje podatkov iz tujine, vse bolj uporablja za domače politične boje. Na zahtevo ljudi iz Janševega kabineta naj bi pisala naznanila kaznivih dejanj, ki so uperjena zoper osebe v nemilosti SDS. V četrtek smo v živo videli, da direktor Sove na telefon predsednika vlade pošilja fotografije posameznih protestnikov. Ne, pri tem ni pomemben desničarski spin, da je bila slika vzeta s Facebooka. Ključno je, zakaj Janšo osebno sploh zanima, ali je bil na Trgu republike Ivan Gale, in zakaj ga o tem obvešča direktor Sove.
Četrtkovi izgredi so nas znova spomnili, da pri nas obstaja dokaj močno obveščevalno podzemlje, v katerega slovenska politika nikoli ni želela posvetiti z lučjo. Te priložnosti po letu 2012, ko je to postalo javno vidno na Trgu republike, ni izkoristila. Informacij in dokumentov o povezanosti posameznikov iz domačih obveščevalno-varnostnih struktur s skrajno desnimi gibanji v resnici nikoli ni resno preverjala. Volja za to je dokončno izginila v času vlade Mira Cerarja. Skupaj s slovenskimi vstajami.
Slovenska demokracija ima od četrtka velik problem. Za voljo lastnega obstoja ga mora čimprej rešiti.
