Dolenc je bil eden od petih kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Med njimi so bili še en sedanji viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, predsednik uprave Triglav Skladov Benjamin Jošar, nekdanja viceguvernerka Mejra Festić in nekdanji član Evropskega računskega sodišča Milan Martin Cvikl.
Odločitev predsednika republike je presenetljiva. Po naših informacijah namreč Dolenc za zdaj nima potrebne večine v državnem zboru. V trenutnih razmerjih moči zato obstaja velika verjetnost, da bo državni zbor Pahorjev predlog zavrnil.
To posledično pomeni, da se utegne ponoviti dogajanje iz leta 2007, ko je državni zbor zavrnil predlog tedanjega predsednika Janeza Drnovška za imenovanje Mitje Gasparija. Po več krogih je bil tedaj z glasovi vladne koalicije Janeza Janše za guvernerja izbran Marko Kranjec.
Dolenc za zdaj brez glasov. Jih bo dobil?
Dolenc bi za izvolitev potreboval 46 glasov. Teh trenutno nima. Aktualnega viceguvernerja so po naših informacijah pripravljeni podpreti v SD, SMC in pogojno tudi v DeSUS.
Vse tri stranke bi načeloma podprle tudi Marka Bošnjaka, ki se je dlje časa omenjal kot prvi favorit v tekmi za guvernerja, a so njegove delnice v zadnjem tednu padle. Neuradno zaradi nikoli pojasnjenih okoliščin njegovega odhoda iz uprave Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, ki jo je zapustil leta 2015.
Pred tem je po informacijah iz bančnih krogov sodeloval pri kreditiranju nekaterih spornih naložb. To je Bošnjak ves čas zanikal in poudarjal, da je banko ob menjavi lastništva zapustil sporazumno. Njegov nekdanji delodajalec zadeve nikoli ni komentiral, najverjetneje zaradi podpisanega sporazuma z Bošnjakom, s katerim sta se zavezala, da v javnosti ne bosta prala umazanega perila.
SD, SMC in DeSUS imajo skupaj 25 glasov. Dolenc bi jih tako potreboval še 21. Kje jih bo dobil, ni jasno. Iz LMŠ, ki ima 13 poslancev, so namreč že prejšnji teden sporočili, da ne bodo podprli nikogar od kandidatov in da želijo ponovitev razpisa.
Snuje se koalicija za Mastena. Jeziček na tehtnici bo SMC
Glasov ne bo dobil tudi od petih poslancev Stranke Alenke Bratušek, ki ne skriva, da si na guvernerskem položaju želi videti Igorja Mastena, rednega profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Tudi v opoziciji Dolenc večjih možnosti nima. V Levici mu izrazito nasprotujejo, ker nasprotuje večjim pristojnostim računskega sodišča pri nadzoru Banke Slovenije.
V SDS so po naših informacijah pripravljeni podpreti Igorja Mastena, ki sta ga Dolenc in Bošnjak leta 2016 premagala v tekmi za položaj viceguvernerja. Takrat ga je predlagal Mojmir Mrak. Mastenu naj bi bili naklonjeni tudi v NSi, kjer bi v dilemi med Dolencem in Bošnjakom izbrali prvega.
Skupaj z Bratuškovo in Jelinčičevo SNS bi tako lahko Masten zbral 41 glasov, v kuloarjih pa se že govori o scenariju, po katerem bi utegnil zbrati dovolj glasov za guvernerski položaj.
Kot "opcijo B" so ga po nekaterih informacijah pripravljeni podpreti v SMC, a le pod pogojem, da se prijavi na nov razpis, ne pa da v tekmo vstopa skozi "stranska vrata". V političnih razpravah je glavni očitek proti Mastenu, da predstavlja kontinuiteto z vladavino Boštjana Jazbeca, ki je zaradi nekaterih spornih ukrepov v času sanacije bank hitro izgubil zaupanje večine politike.
Prvi kadrovski duel Pahor-Šarec
V Pahorjevem kabinetu sicer ugotavljajo, da v tem trenutku nihče od kandidatov nima zagotovljene večine glasov poslank in poslancev. V istem položaju so tudi "neprijavljeni kandidati", torej Masten.
Toda predsednik ocenjuje, da bo Dolenc "po prepričljivi javni predstavitvi, ki bo v ponedeljek, utegnil dobiti potrebno podporo v DZ".
V tej smeri gre ocenjevati tudi poziv LMŠ, naj razpis ponovi. Hkrati ni mogoče izključiti možnosti, da je Pahor razpis moral končati z izbiro enega od kandidatov in da se je med njimi odločil "skuriti" Dolenca.
Gre torej za kadrovsko odločitev, ki bi lahko v veliki meri določila dinamiko odnosov med Šarcem in Pahorjem v prihodnjih mesecih.
Kot je znano, sta si oba lani stala nasproti v drugem krogu volitev za predsednika republike, Pahor pa je po volitvah mandatarstvo kot prvemu podelil Janši in ne Šarcu, ki je do takrat že vodil usklajevanja med šestimi strankami.
Kdo je Primož Dolenc
Primož Dolenc je na Banko Slovenije prišel iz Deželne banke Slovenije (DBS), kjer je vodil sektor uravnavanja tveganj. Njegov predlagatelj je Biswajit Banerjee, trenutno glavni ekonomist slovaškega ministrstva za finance, ki je pred leti isto funkcijo opravljal na Banki Slovenije.
Kot je znano, je univerza pozneje zoper Bohinca in direktorico študentskih domov Astrid Prašnikar vložila skoraj 189.000 evrov visoko odškodninsko tožbo zaradi domnevnih nepravilnosti pri gradnji projekta v izolskih Livadah.
Med letoma 2006 in 2008 je vodil sektor zakladništva pri Abanki Vipa, pred tem pa zakladnico na ministrstvu za finance. Nekaj mesecev v letu 2006 je služboval kot izvršni direktor v Intereuropi, ki jo je takrat vodil Andrej Lovšin.
V zadnjem mesecu so se proti Dolencu pojavljali številni očitki, povezani predvsem z njegovo zapuščino na DBS.
Podpisal odpravnino guvernerju
Banko naj bi zapustil v slabem stanju, pri čemer naj bi jo kot viceguverner Banke Slovenije operativno še vedno de facto vodil oziroma ji dajal navodila na dnevni ravni. Nekateri kritiki mu zato očitajo konflikt interesov. Dolenc oziroma Banka Slovenije bosta zagotovo imela ključno vlogo tudi pri odločanju o izbiri novega predsednika uprave, ki ga bo DBS dobila najpozneje konec leta.
Ne docela jasni so tudi njegovi odnosi z nekdanjim guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem.
Že pred tem naj bi se z Jazbecem zapletel v spor, saj je želel na Banko Slovenijo pripeljati svojo zaupnico iz DBS Jasmino Jagodnik, ki je tam vodila oddelek za tveganja.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
